5.1.
Zjutraj ob 04.30 sva vstale, sle na zeleznisko postajo stat v vrsto za tatkal ticket za Bangalore.
Namrec, redne karte vec ni bilo moc dobiti in tatkal je ostala najina edina opcija, kar pa pomeni, da prej kot se postavis v vrsto, vec imas moznosti da dobis karto.
Tatkal kart je za vsako progo le se nekaj, te namerno rezervirajo oz. ne prodajo in tocno en dan pred odhodom lahko opravis nakup. Brez problema sva jih dobile, ocitno sva prisle dovolj zgodaj.
Prisle sva nazaj v vas, jaz sem picila spat do 12.00 in sla do gospe Omine na najs vibracije.
Pa vse, kar si pozelis lahko pri njej uresnicis – ta domacnost mi je tako vsec. Ne samo, da prodaja ananas, se nareze ti ga in te ne vrze s stola ceprav visis tam par ur … pa domac jogurt, prfekt, no!
Par rednih gostov nas je prihajalo k njej – Rusinja, stara okrog 55 let, sest let ze samska, locena, pravi v polomljeni anglescini '' my husband no good, ssshh him, sssh him.'' Ha ha.
No, ze pet let potuje v Indijo, vsako leto za sest mesecev. V Rusiji ima trgovino z oblekami.
Ful prijetna gospa, kar ji po anglesko ne gre z besedami, nadomesti s prav posreceno mimiko obraza in ostalimi kretnjami telesa. Odlocile sva se, da greva na Black beach, to je od north cliffa se malo bolj severno. Plaza res ni bila nekaj najs, no!
Je bilo pa najs za crknit, ko sva po par urnem lezanju na tem beachu ugotovile, da scena na plazi postaja vedno bolj zanimiva. Postavljali so se neki oltarcki, rdece kosmate male krpice na njih in grajski stoli - bolj kicasto kot ne, no, ... skratka, nek bel par je imel poroko!
Gostje so bili nepovabljeni, nepoznani ljudje med katerimi so se sprehajale tudi krave!
Ha ha ha, wtf!
Krave, psi, firbci in onadva.
No, pa tip ki jih je porocil. In midve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar