Larica je imela enkrat popoldne let, se mi zdi, da okoli 17.00.
Skupaj sva se bluzili po trznici in ulicah Dara, sle na mango in kokos, na falafel in se skupaj odpeljali na letalisce, kjer sva se poslovile.
Ssssmmmmrk, prav zalostna sem bila, res sem se lepo navezala na njo in ful sva se postekale.
Teh deset dni je bilo ubistvu ful dolgih, zanimivih in veselih.
Nikoli nisva padali v te popotniske odlocitve, v stilu:
'' ti, a bi sla ti pes al bi sla z busom/rikso/whatever? '' ali pa
'' a bi ti zdj jedla, al kasneje? ''
Vedno sva se nekako brez besed odlocile v glavi za isto stvar ... ko sva prisle s trajekta na Zanzibar, sva naenkrat obe zacele hodit proti mestu, ko je bila katera lacna, se je ustavila v cosku, narocila, se vsedla in pojedla...
Ko je katera hotela snofat po coskih s kicem, ni bilo tistega '' ej, a lahko sam mal pogledam?"
Pac je vsaka zase nekam vstopila, druga je sla za njo in se medtem, ko je druga snofala tudi sama zamotila ... res je vse teklo smooth.
Ali pa iskanje hotelov - nobeni ni bilo bad in mucno ciganit po ze sestem hotelu in sprasevat za ceno ... in tudi tukaj ni blo tistega:
'' ej, sj to je pa zadost pocen, dj ostaniva tukaj '' ali pa
'' joooj, sj je sam pol eura razlike, kaj, ce se pociva dol tukaj?''
Hahaha, kar obrnile sva se obe in sle do naslednjega hotela, ki je obema odgovarjal.
Pac, ja... saj tudi, ce bi imele ta vprasanja ne bi bilo sploooh hudo, tako je pa, ko se ti to zgodi samo se ena stopnicka k boljsemu razumevanju!
Pa ful sva si bratsko razdelile taxi, se spomnim, ko sem Lari rekla, da grem z njo na letalisce, ker mi je ze zdaj dolgcas po njej ( haha ), pa je rekla, da mi da pol denarja za taxi za nazaj, a ni lepo?
Tako vse je bilo lepo, no!
Taxi me je pripeljal nazaj v mesto, sla sem prat cote, se tusirat, brat knjigo in bluzit po mestu, prespala sem spet v Safari Innu, zjutraj, 17.11., pa sem se prestavila v Ekono Lodge, kjer sva bila zmenjena z Zvonetom. Pristanek je imel sicer ob 14.30, a je sel do dr. Zarota po motor in vso ostalo opremo, zato sva se zvecer dobila v Jumbo - innu.
Skupaj sva se bluzili po trznici in ulicah Dara, sle na mango in kokos, na falafel in se skupaj odpeljali na letalisce, kjer sva se poslovile.
Ssssmmmmrk, prav zalostna sem bila, res sem se lepo navezala na njo in ful sva se postekale.
Teh deset dni je bilo ubistvu ful dolgih, zanimivih in veselih.
Nikoli nisva padali v te popotniske odlocitve, v stilu:
'' ti, a bi sla ti pes al bi sla z busom/rikso/whatever? '' ali pa
'' a bi ti zdj jedla, al kasneje? ''
Vedno sva se nekako brez besed odlocile v glavi za isto stvar ... ko sva prisle s trajekta na Zanzibar, sva naenkrat obe zacele hodit proti mestu, ko je bila katera lacna, se je ustavila v cosku, narocila, se vsedla in pojedla...
Ko je katera hotela snofat po coskih s kicem, ni bilo tistega '' ej, a lahko sam mal pogledam?"
Pac je vsaka zase nekam vstopila, druga je sla za njo in se medtem, ko je druga snofala tudi sama zamotila ... res je vse teklo smooth.
Ali pa iskanje hotelov - nobeni ni bilo bad in mucno ciganit po ze sestem hotelu in sprasevat za ceno ... in tudi tukaj ni blo tistega:
'' ej, sj to je pa zadost pocen, dj ostaniva tukaj '' ali pa
'' joooj, sj je sam pol eura razlike, kaj, ce se pociva dol tukaj?''
Hahaha, kar obrnile sva se obe in sle do naslednjega hotela, ki je obema odgovarjal.
Pac, ja... saj tudi, ce bi imele ta vprasanja ne bi bilo sploooh hudo, tako je pa, ko se ti to zgodi samo se ena stopnicka k boljsemu razumevanju!
Pa ful sva si bratsko razdelile taxi, se spomnim, ko sem Lari rekla, da grem z njo na letalisce, ker mi je ze zdaj dolgcas po njej ( haha ), pa je rekla, da mi da pol denarja za taxi za nazaj, a ni lepo?
Tako vse je bilo lepo, no!
Taxi me je pripeljal nazaj v mesto, sla sem prat cote, se tusirat, brat knjigo in bluzit po mestu, prespala sem spet v Safari Innu, zjutraj, 17.11., pa sem se prestavila v Ekono Lodge, kjer sva bila zmenjena z Zvonetom. Pristanek je imel sicer ob 14.30, a je sel do dr. Zarota po motor in vso ostalo opremo, zato sva se zvecer dobila v Jumbo - innu.
(mami) No,zdaj ti je jasno,zakaj je Zvone pred odhodom želel vse sopotnice vsaj malo spoznat-da jih "začuti",ugotovi ali sta na isti valovni dolžini,skratka,sorodni duši,kot bi rekel on. In z Laro sta očitno bili. Sicer je pa Lara en tak nezahteven,prijazen in vedno nasmejan deklič,ki širi okoli sebe samo pozitivno energijo.S takimi ljudmi je pa lepo hengat po svetu,a ne ?
OdgovoriIzbrišiJa, ful!
OdgovoriIzbriši