Same shit, different day in Mysore

9.1.

Evo, danes sem pa prvic odkar sem zapustila Slovenijo, dozivela par pozirkov zahodno pripravljene in skuhane kave v nobel kaficu Cafee coffe day in sedlo je cist prevec. 

Ampak morning glory me je  moralno posedu, ko sem dojela, da bi lahko spila za isti denar na ulici deset kav. Bolano, ampak vseen sede. Café coffe day je postavljen na ulico, s coski v manjsini in z dosti lepimi trgovinami.

                                              Po kavi pes sprehod do Maharaja palace. 

Mesto je precej kul postavljeno, hitro ga dojames in je zelo domace. Spominjal me je na manjsi Jaipur, Katjo pa baje na Pariz! 

V Maharaji je v ceno vstopnice (200 rupij) vstet audio voice guide, tako da sem se za dobro uro s slusalkami odklopila od vseh ‘hello madam’. 

Vcasih se pocutim kar malo zmatrano – pa to tako, za moment ali dva, ravno toliko, da se sama sebi malo zasmilim, itak pa me hitro mine.

Ampak, hej, dejansko kot, da sem ze od 4.10. na tolerance treatment. Jaz sem ubistvu prav na ucenju strpnosti in to je naporno in smesno hkrati. 

Ok, ok, no, naprej... sibnile sva s palace pojest kosilo in z mestnim busom na Chamundi Hill, kjer je tempelj, kamor romajo Indijci, vec tisoc stopnic te popelje do vrha. 

Naju je pac pripeljal do gor bus, nazaj grede pa sva hotle it po stopnicah, ampak jbg, ni nama uspelo, ker sva se zamotile do cca 18.00 na hribu in pozabili na cas in nekje po desetih minutah hoje je na naju padla trda tema, naokoli pa nic in nikogar!

Ja, kar jebica, a so nama pomagali ljudje s turisticno organiziranega busa, ki je vozil Nemce  in Nizozemce po Mysore-u, tako, da sva jih nafehtale, da naju odlozijo v mestu, ha ha. 

Kaki pogledi mamic in atov, ej!

'' Kao, kere boge puncke, kere neumne puncke, joj, kaj pa se te dve gresta, a sta pri sebi? A jima mi povemo da je Indija nevarna? Se dobro, da smo jima resili zivljenje in jih zapeljali do mesta, ha ha ha! ''

Sej lokalni bus bi bil cist top, samo ob tisti uri ni vec vozil.

10.1

Hoja po mestu, po ze videnih in nevidenih placih, ulicah – popoldne sva obiskale railway museum, kjer so imeli sliko double deckerja iz starih casov. 

Zelo skromen muzej je bil. Simpaticen. Ob 17.00 pa proti neuspelem izletu z vlakom na sultanov tempelj oziroma sultanovo palaco na reki: vlak je sicer ze prisel, midve tudi v kraj ampak glede na to, da je bila ura skoraj 18.00, tempelj pa ze skoraj zaprt - predvsem pa par kilometrov stran od postaje, sva pac prebookirali karti in se zdilali na odhod cez dve uri za prvi vlak do Mysore-a, do takrat pa sva sle hengat pred tempelj za zeleznisko postajo. 

Par moskih, ki pobirajo denar za cuvanje cevljev pred templjem, so bili najina druzba.

Prisla je puncka, ki je fehtala denar in je zgledala zeeeeelo, zelo slabo.

Imela je cisto modre oci, suho kozo po celem telesu, predvsem ustnice in lica, drugje pa ponekod se brez pigmenta. Imela naj bi snake urok, ki so ji ga starsi polozili v zibelko, ko se je rodila. Wtf?

Cez glavo ima pokrito sivo rjavo stvar,  plahto blaga, ki deluje kot zakelj za krompir. 

Ata in mama sta pijanca in vse, kar puncka nafehta, prinese ob koncu dneva njima.

( To me spomni na izkusnjo izpred dveh let v Jaipurju – kaca – mleko – hrbtenica! Ko mi je tip povedal, da so mi ob rojstvu starsi polozili v hrbetnico kaco … jaz ne maram mleka, velikokrat me boli desni del hrbtenice, se posebno ko pijem mleko, ki je hrana za kaco … in krog se sklene). Wtf?