Izlet s Suzano: Lepakshi in Muddenahalli

20.1.

Suzana + Katja + jaz = Lepakshi + Muddenahalli (google it).

Spoznavanje templja v mirnem okolju z umirjenimi ptici, prijaznim vodnikom in lepimi pogovori. 

Suzana je prebirala blog in me opomnila na "napake" =)
Suzana:
Ramajano smo omenjali, ko smo videli odtis stopala Site, ki je bila Ramova zena. Kjer je odtis stopala je 365 dni v letu voda, se spomnis? V casu Ramajane je bil tukaj gozd.

V veliki dvorani, ki se imenuje Kalyan Mantapam - to pa pomeni porocna dvorana, je prikazana poroka med Bogom Sivo in Boginjo Parvati. Iz Kamna so izklesani kipi vseh, ki so bili povabljeni na poroko. Poroka pa ni bila tukaj, ampak v Himalaji.

Potem smo videli ogromnega Bika Nandija, ki je prevozno sredstvo Boga Sive. Bik je izklesan iz enega kamna.

Tukaj smo tudi videli, kako cel tempelj staticno stoji samo na enem stebru.

Obred pa je bil opravljen pred Boginjo Durgo, kjer smo dobile tudi prasad.

Kraj, ki je zelo pomemben, tako zgodovinsko kot arheolosko.

On the walls of this temple, there are several stories like Mahabhaaratha, Ramayana etc. are sculpted. Also on the roof there are so many beautiful paintings done by natural colour mixtures. One more famous spot in this temple is "Eyes of Viroopaakshanna". As the history says, due to king's misunderstanding with the temple's builder, king ordered to make him blind. Hearing this, the builder plucked his own eyes and threw at the temple walls. Till date one can find those blood scars on that particular wall.

Celo popoldne smo preziveli v Muddenahalli-ju (google it). Lepo, spontano, spokojno, disece in obcutek imas, da te gleda kamorkoli ze se postavis (Sai baba). 

Gospod Babu, ki nas je cez vse to vodil je res prijazen in topel.

Z otroci smo peli Bhajane v sobi kjer je zid slik vseh religij, v sredini pa slika Babe. 

Dolgi pogovori s Suzano, odkrivanje tople nove vode in pogovori, ki stalno premikajo, a istocasno labilno zasidrajo vse zadeve, obcutkov sveta, odnosov. Bil je dan, ko cutis, da  rastes. 

To razumes samo takrat. 

Suzana naju je psihicno, istocasno tudi financno (!!!)  pocastila z izletom, z njeno zeljo, da spoznava Lepakshi in Muddenahalli, ker je obcutila, da morava to spoznat. Res lepo od nje in Babe skozi njo, ali pa obratno. 

Babu je pa res tako prijetno bitje, ko govori, imas obcutek kot, da ima stalno suha usta.

Cela pot, voznja sama, tri energije, sonce skozi sipo in ves ne-napor ... obcutek popolnega miru in hkrati obcutek, da vse tri zanima ista stvar, te vodi v popolno brezskrbnost in spokojnost. 

Malo drugace je, ko kupuje sto ljudi v Koloseju karto za Mission Impossible, ceprav bi si vsi radi gledali isti film. Dozivela sem oboje, zato vem. In govorim zase!

Suzana me spominja na tri krasne ljudi - mami, Mirjam in teto (ob njej imam obcutek, kot da jo poznam ze od nekdaj).

Mami v njej vidim  cez govor (ne glas in ton ampak predanost in poucevanje skozi njega in obcutek, da smo si enaki in ne daje obcutka, da je nekdo vec ali boljsi zaradi +, - let), Mirjam v njej vidim, ko potrjuje z glavo, premika ustnice in izbulji oci – ja Mirjam, izbuljis jih na momente J in nacin, ko rece, tako kot Mirjam 'ja, ja, poslusam, povej, kr povej.'

Ha ha, ne morem verjet! Teta Zdenka z glasom, frizuro in obrazom.

Krasno poln, barvit in energetsko nabit dan. Dan, ki da za pet let naprej in ki ne izcrpa. 

Toliko se o sebi in svetu v enem dnevu se nisem naucila. Vecni mir, ananda.