Jesus Celebration Church (JCC) in Beverly

Vstala sem ob 07.30 in se okrog 08.00 spravila z matatujem do JCC in od tam, kjer sem izstopila sem se kaksne pol ure hodila pes. JCC je ogroooomna cerkev, OGROMNA. 
In ves cas mase so mi sle pokonci kocine, res, tako lepo je billooooo!

Afriske soul pesmi, gospa ki je pela iz  globocin srca, tresel se ji je glas, ves zbor v ozadju, ki je pel z njo in vse to je trajalo kake dve uri, samo ljubo golo lepo petje. Petje, ki te zbudi, prebudi in vzbudi v tebi ljubezen do te glasbe.

Ostala  sem brez besed, reeesno!

Ljudje so zraven peli, plesali, se mehko gibali in zibali ... vsak na mestu, pred svojim sedezem, a se vedno je bilo vse taaako razgibano... mizali so in cutili glasbo, se cutili z njo....

Vmes nam je duhovnik pridigal z vsebino svetega pisma, nam govoril nauke in poucne zgodbe, 
vmes sta gospa in zbor spet pela, na vsake toliko smo se morali s sosedom prijet za roko in mu zazelet ''good day'' ali pa ''god bless you'', ali pa se samo prijet za roko, ga pogledat v oci in naprej pet. Na steni  je projektor svetil besedila vseh pesmi, tako, da smo lahko brali pesmi.

Evo, TO je masa, imas mocen in bolj oseben stik s cerkvijo, duhovnikom, na ljudski nacin, 
ne da bi se sploh zavedal,  predelas par strani svetega pisma, med petjem in  besedili iz pisma, te vzpodbuja s pozitivnimi besedami ( ubistvu se skor dere nate, obcutek imas kot, da te krega, namrec res zelo glasno govori)
 ... uci te kreposti, zivljenjskih resnic.

Kar govori on, odgovarjajo vsi, sodelujejo vsi. Neverjetno je odmevala vsa dvorana, vsa cerkev.