Spanje v restavraciji in spanje v Goverment house

12.1.

06.30 vlak Bangalore-Katpadi, prestop z busom iz Vellore v Tiruvannamalai, kjer sva kar z ruzaki na hrbtu spoznavali mesto, se cez njega sprehajali ...

Voznja z busom je trajala cca tri ure in  z vlakom cca stiri, skupaj dobrih osem ur. 

Tiruvannamalai sem si v glavi naslikala kot vas, bilo  pa je prav obicno busy mesto, kjer je ljudem marsikaj jasno – super market s pakirano, ocisceno zelenjavo in sadjem  in ostalimi fancy zadevami, no, ne ravno fancy ampak fancy napram ponudbi coskov. 

Ampak saj vse mine v sekundi, ko stopis na ulico – piskanje, dretje, tezenje, promet, krave, pujsi, psi, macke …

Na ulici sem prvic odkar sem v Indiji  videla par zensk s pobriti glavami. In enemu tipu se je zgleda malo snelo, (bog ve kdaj ze) no,  ha ha, ves cas se je posvecal kravici na ulici, jo bozal  in se dejansko z njo pogovarjal ene petnajst minut, meni pa je medtem, ko je videl, da drzim v roki fotoaparat, govoril "cow no problem''   in ji dajal za jest svoj kuhan fizol, ki si ga je pred minuto kupil na cesti.

Asram je bil poln, zato sva sle na kavo v restavracijo nasproti in Indijka, ki je tam delala in je hkrati tudi sefinja, rece, da brez panike spiva v prostorih njene restavracije na bambusovih foteljih, kjer obicajno spijo njeni natakarji. 

Juhuhu! Kako lepo, prijazno, drugace in po vrhu se zastonj - super!

Tus + wc sta na terasi restavracije in ful smesen filing je, ko se zjutraj zbudis in si gres umit zobe mimo vseh ljudi, ki tam ze zajtrkujejo! 

Ko sem se zbudila je bila Katja ze budna.

Povedala mi je, da je pred prostorom, kjer sva spale, stala Indijka in s kadilom kadila in z zvonckom zvonila pred najinimi vrati in, da naju je ziher hotela s tem prebudit - kao, daj, zbudita se, predolgo ze spita. LOL.

 Ha ha ha, ha ha ha!  =)  Ne ne, samo opravila je posvetitev oz. "pujo", nooo, Kaaaatja =)

13.1.

Ceprav je bil asram poln in tam nisva spale, sva ga obiskale.

Majhen in tih, za spoznanje dolgocasen, popolno nasprotje Amma asrama, a vseeno zanimiv.

Drug asram, drug vajb.

Najdle sva German bakery, organic shop, sle na masazo in nekje popoldan naletele na  Government House kjer sva si zbookirale sobo za 150 rupij, 75 na osebo.

Nahrbtnik sva pustili kar v restavraciji kjer sva spali  in bluzile cel dan naokoli.

Zvecer je padla najbolj huda masaza do zdaj – no, ja, na istem mestu je kot masaza mamice iz Zanzibarja ampak ciiist drugacna ampak ciiiist dobra – drugace dobra. 

Ce sem zaspala zraven, nooo! 

Pozabila sem, kdaj me je zmanjkalo, vse, kar se spomnim je bilo, da me je tip budil z besedami 
''madam, finish!'' (500 rupij ena ura back massage). Vredna cene!

Moz + zena sta masirala v istem prostoru, zena Katjo, moz mene. Po masazi sva sle po najino kramo v restavracijo in spat v Goverment House, kjer naju je star ata, ki tam dela, opozoril, da bova imele monkey problems, ce pustiva okna sobe odprta ...

'' Ja, pa ja, ata, pa jaaaaaaaa, kak monkey problem, for us  monkey problem = no problem!''

.... AHA! A naj povem, da so zjutraj prisle majhne prasicke na okno in me gledale kako lezim? Ena druga pa je prisla pred vrata sobe cez okno na hodniku in skoraj vdrla v sobo! Kar roko je stegovala.

Ata je imel praaaaav!  Hahahah.

V German Bakery pa vlada ista scena kot v Varkali pri gospe Omini ...  local stuff pac,  lahko ji gledas pod prste ko ti dela / kuha, kar si narocil, lahko hengas z njo v njeni kuhinji in nobenemu ne bo prav NIC cudno. 
Prav nic!

Na primer: '' gospa, a mas curd ( jogurt )? '' '' A ga lahk vidm? '' "Kaj pa poslatam?"

Pa odpres hladilnik, napases firbec, prosis, ce lahko probas in brez panike dobis zlico in lonec.

''Gospa, kaj pa ta German strucka, dejte mi jo pokazat!'' 

Moj slat slat z roko po strucki, njen svig svig z glavo pa sva bile zmenjene.

Ce se obrnes, pac dojame, da ne bos vzel, ce pa vzames, pa itak vidi, ko polozis rupije na pult.

Kle ni teh '‘a jo boste, gospa?'’ ''A jo zavijem, gospa?’'

German bakery imajo v lasti ata, mama, sin in dve hcerki, ki sta poroceni v tujini (Avstralija + Nemcija).