Res si nisem mislila, da bo viza ena dva tri, ej, noro!
Ricky je sel z mano, mi pomagal pri razumevanju zakomplicirane bejbe za salterjem in vse se je super izteklo! V Nairobiju nekaj dni prej pa je na indijski ambasadi potekal cel sah ... ne s figurami ampak z ljudmi.
Kak sistem, ej ... stoli postavljeni kot v gledaliscu in vsakic, ko je tisti, ki je sedel na zadnjem stolu prisel na vrsto, smo se mogli VSI, mami, FSI, prav FSIIIII (mami, "kje je to se svet viiidel, no cuj"), premaknit za en sam zic, haha prav prismuknjen sistem imajo.
Druzbo nama je prisla delat Njeri, Rickyjeva punca, ki je btw prava lepotica, stara 23 let, visoka, z lepimi ocmi in ustnicami. Se mi zdi, da lani in letos nisem videla lepse punce od Njeri in Glorie. To je prav tista gazelska postava z nenormalno lepim obrazom. Njen foter in starejsi sin vodita biljard pajzel nekje na plazi blizu Pirates Beach, v tej firmi bo tudi sama kmalu delala. Predel kjer Njeri zivi se imenuje Mtwapa, del Mombase, kjer zivi najvec belcev porocenih z lokalci.
Nekaj casa za nami je prisel se Jay, modelcek ki se ga spomnim se od lani, vedno z mp3 v usesih, s cigumijem v ustih in s smesnim nasmeskom. Ni mi glih neki ful simpaticen, no. Mal prevec fulira za moj okus. Mogoce je pa v puberteti, hah.
Rikijeva soba ima dve loceni postelji in je vroca za znoret.
Brez ventilatorja, brez mosqito neta in brez odlagalnih povrsin.
Njegova omara je kovcek na tleh, zebelj zabit v steno in na njem obesen obesalnik z brisaco pa polica.
Minevajo prvi dnevi in vsak dan se mi zdi bolj vroce. Ampak! Baje tista huda vrocina sele pride, lol, zdaj za njih se ni vroce!? Pravijo, da jih ponoci se na vsake toliko zebe.
Ja, lej, Ricky, oprosti ampak, ce ti je vsec al pa ne, bom zaveso pred spanjem odgrnila, da pride vsaj nekaj malega zraka v sobo ... ok, ok se je strinjal ampak kaj, ko sem ga zalotila kako ob treh ponoci zagrne zaveso, ker se zbudi premrazen. Ok, seriously Ricky, midva se mava se enkrat za pogovorit. Mene v sobi KUHA, ne more tebe istocasno zraven zebst, nooo?
Nekaj casa za nami je prisel se Jay, modelcek ki se ga spomnim se od lani, vedno z mp3 v usesih, s cigumijem v ustih in s smesnim nasmeskom. Ni mi glih neki ful simpaticen, no. Mal prevec fulira za moj okus. Mogoce je pa v puberteti, hah.
Rikijeva soba ima dve loceni postelji in je vroca za znoret.
Brez ventilatorja, brez mosqito neta in brez odlagalnih povrsin.
Njegova omara je kovcek na tleh, zebelj zabit v steno in na njem obesen obesalnik z brisaco pa polica.
Minevajo prvi dnevi in vsak dan se mi zdi bolj vroce. Ampak! Baje tista huda vrocina sele pride, lol, zdaj za njih se ni vroce!? Pravijo, da jih ponoci se na vsake toliko zebe.
Ja, lej, Ricky, oprosti ampak, ce ti je vsec al pa ne, bom zaveso pred spanjem odgrnila, da pride vsaj nekaj malega zraka v sobo ... ok, ok se je strinjal ampak kaj, ko sem ga zalotila kako ob treh ponoci zagrne zaveso, ker se zbudi premrazen. Ok, seriously Ricky, midva se mava se enkrat za pogovorit. Mene v sobi KUHA, ne more tebe istocasno zraven zebst, nooo?
Pa drugacen svet prinese tudi drugacne sportne motivacije, ha ha.
Vsako jutro se zbudi ob 4.30 ali 4.45, odide iz sobe, pride nazaj - ker vedno nekaj pozabi - ob 5.00 starta s fitnesom cez cesto, ob 6.10 pride nazaj, odlozi stvari v sobo, gre pod tus, pride nazaj v sobo ob 6.20, se vleze, lezi cca 15 do 20 min, vmes se po telefonu pogovarja z Njeri in sepeta v gsm,
kar me ITAK vseeno zbudi in ob 6.40 dokoncno spoka iz sobe.
Za 20 min se mi soba sprosti, malo se zamizim in ob 7.00 se zbudim sama od sebe.
Aha! Vmes, da ne bi bilo slucajno prevec u izi, pa se 2x stric z moseje klice Z ne prevec melodicnim glasom Alaha, prvic ob 4.30 in drugic ob 6.00. Ne, ni mi lahko, res ne!
Prvi dnevi so minili, mejl ravnateljice sole in sirotisnice je poslan, bolj formalnost kot kaj drugega,
da zacnem z volonterstvom.
Afrika je fina, dnevi do zdaj so monotoni, da bolj bit ne morejo, a monotonih dni Afriki se nisem veliko izkusila in zaenkrat v njih uzivam, saj je vse eno veliko gledalisce.
Pet ur sedenja na stolu in delanja nic ni enako kot, ce to pocnes doma.
Tako sem srecna, da imam pogoj in moznost zivet pri njih, cez dan pa (upam, da kmalu) delat v soli + sirotisnici, popolna kombinacija. Ze samo eno ali drugo bi bilo dovolj, zdruzeno pa je mega super.
Opazovati druzino kako zivi, kako zivijo en z drugim, kake odnose imajo en z drugim, kdaj vstajajo, kdaj jejo, kako jejo, kako se gibljejo, v cem postrezejo hrano, oh, popolno gledalisce!
Tako, da, ja ... dan je do zdaj enak dnevu, ampak kljub temu se zdi, da vse dozivljam prvic.
Vcasih se zalotim, kako z na pol odprtimi ustnicami in neprekinjenim pogledom strmim in opazujem vse clane in vsak koticek hise. Ob 7.00 imamo zajtrk, ob 13.00 kosilo, med 19.00 - 20.00 pa vecerjo oz. supper. Supper je vedno najbolj bogat in obilen obrok – no ja, vsaj za spoznanje bolj bogat.
Vsako jutro se zbudi ob 4.30 ali 4.45, odide iz sobe, pride nazaj - ker vedno nekaj pozabi - ob 5.00 starta s fitnesom cez cesto, ob 6.10 pride nazaj, odlozi stvari v sobo, gre pod tus, pride nazaj v sobo ob 6.20, se vleze, lezi cca 15 do 20 min, vmes se po telefonu pogovarja z Njeri in sepeta v gsm,
kar me ITAK vseeno zbudi in ob 6.40 dokoncno spoka iz sobe.
Za 20 min se mi soba sprosti, malo se zamizim in ob 7.00 se zbudim sama od sebe.
Aha! Vmes, da ne bi bilo slucajno prevec u izi, pa se 2x stric z moseje klice Z ne prevec melodicnim glasom Alaha, prvic ob 4.30 in drugic ob 6.00. Ne, ni mi lahko, res ne!
Prvi dnevi so minili, mejl ravnateljice sole in sirotisnice je poslan, bolj formalnost kot kaj drugega,
da zacnem z volonterstvom.
Afrika je fina, dnevi do zdaj so monotoni, da bolj bit ne morejo, a monotonih dni Afriki se nisem veliko izkusila in zaenkrat v njih uzivam, saj je vse eno veliko gledalisce.
Pet ur sedenja na stolu in delanja nic ni enako kot, ce to pocnes doma.
Tako sem srecna, da imam pogoj in moznost zivet pri njih, cez dan pa (upam, da kmalu) delat v soli + sirotisnici, popolna kombinacija. Ze samo eno ali drugo bi bilo dovolj, zdruzeno pa je mega super.
Opazovati druzino kako zivi, kako zivijo en z drugim, kake odnose imajo en z drugim, kdaj vstajajo, kdaj jejo, kako jejo, kako se gibljejo, v cem postrezejo hrano, oh, popolno gledalisce!
Tako, da, ja ... dan je do zdaj enak dnevu, ampak kljub temu se zdi, da vse dozivljam prvic.
Vcasih se zalotim, kako z na pol odprtimi ustnicami in neprekinjenim pogledom strmim in opazujem vse clane in vsak koticek hise. Ob 7.00 imamo zajtrk, ob 13.00 kosilo, med 19.00 - 20.00 pa vecerjo oz. supper. Supper je vedno najbolj bogat in obilen obrok – no ja, vsaj za spoznanje bolj bogat.
Zajtrk sestavlja caj in toast brez vsega, nepopecen, nenamazan - vcasih jajca, ce so v hladilniku.
Za kosilo imamo zelenjavo, ponavadi fizol in ali zelje + riz, ali pa sukumawiki (zelenjava) ali kisumu in riz. Supper: sukumawiki ali kisumu in riz. ( Kisumu je sluzasta zelena zelenjava, sukumawiki pa trda kisla zelena zelenjava).
Za kosilo imamo zelenjavo, ponavadi fizol in ali zelje + riz, ali pa sukumawiki (zelenjava) ali kisumu in riz. Supper: sukumawiki ali kisumu in riz. ( Kisumu je sluzasta zelena zelenjava, sukumawiki pa trda kisla zelena zelenjava).
Ricky mi pravi da, ce zvecer je ugali, zjutraj komot prezivi napor v fitnessu, ce pa ima za supper riz, pa postane zjutraj med vadbo sibek. Jemo zelo enolicno ampak vse je sveze, dobro in okusno. Prvi dan so se mi cudli, ker ne jem mesa ... ampak vedno bolj mi je smesno, da sem jaz vegi ravno toliko kot oni, le, da oni v teoriji niso, v praksi pa, ha ha.
Meso je pac drago in ga jedo redko.
Mama Sharon prihaja k njim vsak dan pomagat pri hisnih opravilih, kuha, pere in vcasih pospravlja. Likajo ne. S sabo prinese malo smesno opico, hcerko Sharon. Opica je zame ljubkovalni izraz za vse otroke tega sveta. Puncka ima leto in dva meseca in kar naprej nekaj ceblja, kokodaka, zavija z ocmi, opazuje, hodi za tabo, se smeji, te cuka in prijema.
Neverjetna je. In neverjetno je pametna – res ful.
Mama Sharon prihaja k njim vsak dan pomagat pri hisnih opravilih, kuha, pere in vcasih pospravlja. Likajo ne. S sabo prinese malo smesno opico, hcerko Sharon. Opica je zame ljubkovalni izraz za vse otroke tega sveta. Puncka ima leto in dva meseca in kar naprej nekaj ceblja, kokodaka, zavija z ocmi, opazuje, hodi za tabo, se smeji, te cuka in prijema.
Neverjetna je. In neverjetno je pametna – res ful.
(mami tu) Jao,koliko dela me čaka,prebrat toliko za nazaj ! Saj se nič ne pritožujem,bolje tako,kot da ne bi nič napisala-bo pa vojna s Korejci malo počakala,hehe. Vse je res zelo zanimivo,pa kako lepe slikice ! Jaz vem,da je opica zate ljubkovalni izraz za otroka,pa če je bel ali črn...to si povzela po meni,saj se spomniš,da sem tebi in vsakemu otroku ki mi je bil všeč rekla opica mala-dokler mi ni ena zblojena mama ful zamerila in je zahtevala ,da se opravičim,haha. Še ko sem ji povedala da to rečem res samo otrokom ,ki so mi všeč in jih imama rada,ni odnehala in je bila vsa užaljena še leta po tem....
OdgovoriIzbrišiSj vem, da ti ves, ddd! To je pac za kksne, ki bi se tam zahakljali! :))))
Izbriši