Kenija papa, Indija heeelouuu !

Iz srede na cetrtek sem s solznimi ocmi poletela iz Kenije v Indijo.
Ze na poti na letalisce me je stiskalo pri srcu, na check in-u pa me je v srcu tako stiskalo, tako intenzivno bolelo. Res, Afrika se mi je vsedla v srce bolj kot sem mislila.
Po dveh dneh golega premikanja iz Mombase  z nocnim busom v Nairobi in  celodnevnem cakanju na letaliscu, se je res prilegel avion. AirArabia pa malo manj.
Naguzvan avion, zanimivi "sozicarji" in funny stevardese. Brez centa kenijske in brez centa indijske valute sem ostajala zejna celo pot… reva, jaz.
No, v torek zvecer sem imela nocni bus iz Mombase v Nairobi ( 22.00 do 06.00 ), od 06.00 do cca 11.00 pa cakanje na letalo v mestu, nato s taxijem na letalisce in ob 14 svig v Indijo. Ok, s pavzo v Saharaji, kamor sem prispela in prestopila ob 21.00 na avion za Kochin.
In, kot se za ciganko spodobi, sem na letaliscu - se v Naiorbiju, nasla v wc-ju pri smeteh na tleh crno, prav lusno majco brez rokavov in jo, jasno, pobrala! Zvone mi je tok oblek stran pometal, da sem si mislila, da mi bo pac prisla prav.
Imet  tri majce namesto dveh je pac zakon!
In prirocno, lahko se veckrat preoblecem.
Ob 03.00 smo pristali v Kochinu, dobre tri ure, no pravzaprav stiri, sem cakala po pristanku na lokalni bus, ki je zacel furat ob 07.00 in me odpeljal v Fort Kochin.
Placala sem 70 rupij, Katja pa en dan pred mano s taxijem 700 rupij - vozila sem se pol ure, katja dve - baje sta se izgubila, oz. voznik ni poznal poti, khm.
Med voznjo  mi je bilo malo stvari jasnih, pocutila sem se totalno zadeto in do konca zblojeno od vsega nespanja  ampak ta filing sploh ni napacen! Ahahahaha.
Bil je cetrtek, jaz pa sem nazadnje  spala in videla posteljo iz ponedeljka na torek. Do takrat pa celodnevno cakanje v Mombasi na nocni bus, cakanje v Nairobiju na let in koncno polet.


                                         Moja skromna prtljaga, ki jo zeeelo cuvam!
   (zadaj spalka in windstoper, pod njim, ki se sicer ne vidi, pohodniski cevlji, na sredini v beli vreci                                 cunje, svetilka, knjige, baterija, brisaca, sandale imam obute)

Na busu sem parkrat  zakinkala  in se tega zavedla sele, ko sem usekala z glavo v sipo. Sem pa med voznjo zahakljala enega prijaaaaznega ata, zeeelo prijaznega in tako sem izmenicno kinkala in z njim vrtela jezik o vsem mogocem.  Dela v Saudski Arabiji, inzinir, tekoce govori anglesko, zeli se tja preselit, a je rekel, da se zaveda, da se zena v vsej tisti strogosti, ki jo gojijo do zensk, ne bi pocutila udobno. No, med kinkanjem in med butanjem glave v sipo, mi je stari non stop razlagal o mestu in mi ga cez sipo razkazoval, zraven pa se na siroko smejal. Se Toblerone mi je senkal, ki so se izkazali za prirocen, a nezdrav zajtrk.
Povabil me je k sebi domov na kosilo ampak, kljub temu, da sva si izmenjala mail, se nisva uspela uskladit naslednje dni, zato se kosilo zal ni zgodilo.

Prvi indijski soncni vzhod letos me je spremljal med voznjo h Katji, ki me je cakala v Fort Kochinu.
Na zadnji postaji sem  izstopila in razen naslova hotela, ki ga je Katja rezervirala ze v Sloveniji, kjer je prenocila prvo noc sama, nisem imela pojma ne o mestu ne  njej. Tobleron mi je dal ravno dovolj energije, da se mi je kar naenkrat dalo hodit in bluzit v jutranjih urah po vasi. Ura je bila nekje 07.30, ko me je ustavil riksist in, ko sem mu povedala, da iscem poceni sobe, je rekel, da naj prisedem, da jih greva iskat, ''no charge money for riksa'' je se dodal, haha.
Ja, Katja me je sicer cakala v hotelu ampak res sem zelela  poiskat  bolj poceni sobo, sploh pa sem si mislila, da itak se spi. Ker sem bila na poti ze nekaj mesecev, sem zelela z denarjem ravnat kar se da ekonomicno, zelela sem tudi, da mi traja dlje, ker bi tako lahko tudi dlje potovala.