nedelja, 12. februar 2012

Misli, ki mi jih ustvarja Afirka

Še slabih 10 dni me loči nakar se afriško poglavje zaključi in se od nje poslovim!

Imava se super, drviva po cestah in stranskih poteh, gledava nosoroge, šimpanze, krokodile, hipote in žirafe, za lahko noc me pa sredi kempa, kjer šotoriva, pozdravi družina slonov in par grdih divjih svinj bradavičark, ki si same (!) odprejo med v steklenici, ki lezi pred sotorom, ccc :) 

Občudujeva nebo z narisanimi oblaki, Murchison slapove nad katerimi sem videla najbolj intenzivno obarvanano mavrico do zdaj, počivava v senci dreves medtem, ko malicava mango - skratka, uživava. 

Pred parimi dnevi sva zapustila Ugando ( ki je btw, krasno zelena in hribovita, ljudje malo bolj umirjeni in manj vsiljivi kot v Keniji in Tanzaniji) in prečkala Kenijo, obiskala Turkana tribe na severu Kenije, zdaj pa pocasi na jug zakljucit pot. 




                                    Foto: Zvone Seruga



In pravkar sva se dejansko sredi nicesar v enem sotoru evropske pomoci testirala za hiv 
( oba negativna, juhuhuh, priznam, kar malo me je stiskalo, ko sem cakala na rezultat, pa ceprav nimam razloga ).
Kaj se ... vsi obcudujejo motor in zal ne naju, haha. ( Se mi pa na motorju blaaazno spi, vsaj prvo polovico poti sem na njem vsako jutro vsaj za silo uspela nadaljevat jutranje spanje ).
Na netu se ne ustavljava, kar se uspem svercat je prek gsma na zadnjem sedezu motorja 
( kar ravno pocnem ) medtem pa se levo in desno od naju skupaj pasejo kamele, ovce, koze, in krave in skupaj zulijo travo in pijejo vodo. 
Pred kratkim sem se v Kampali zatekla v second shop trgovino in si nakupila dva nova kosa 
( haha ):  majico brez rokavov in sivo dolgo jopo, ki sem jo ze uspela zgubit. Padla je z motorja.
Pa se kaj sem uspela v tem casu zgubit... hm...  Zvonetovo potovalno brisaco, ponesreci sem mu stran vrgla plasticna kozarca, ki jih je vlacil sabo v zadnji skatli na motorju, i pod, enkrat pa skoraj windstopper, ki sem ga na sreco se predno sva odpeljala, zagledala na cesti.


Veseli december je tudi v Afriki! Pa vsem hvala za r.d. zelje!





                                          Preckanje ekvatorja:   Foto: Zvone Seruga



Zapuscam puhaste oblake na sinje modrem nebu, poskakovanje motorja na razritih in drsenje na gladkih cestah, ob strani krosnje zelenih in veje oguljenih dreves, evkaliptuse, kaktuse, grmicke, pod sabo mivko, pesek, kricanje in pozdravljanje ter mahanje otrok, barve oblek, muziko v avtobusih, stop pavze med voznjo z motorjem, razcesavanje vozlov, ki mi jih je na skrivaj vsak dan ustvaril veter v laseh.

Pa Zvoneta in Laro.
Ja ... vceraj sem se namakala se v indijskem oceanu na afriski strani, jutri pa ga z najvecjim veseljem poslatam v Indiji.
In po skoraj 3 mesecih Afrike mi jo je res zal zapustit, ustvarila sem si toliko spominov, spoznala sicer veliko ljudi a v srcu bom sabo vzela le 3, dozivela toliko razlicnih in hudih stvari, da sem prej za 2 minuti mal zajokala :) 

Tak srecni jok :)
Solze so posusene, spet vse stima
!

Jumbo!



1 komentar:

  1. (mami) Še meni se je milo storilo ob slovesu od Afrike ! Trije meseci skupaj v Afriki,vandranje po toliko različnih državah,pa vsaka ima svoje čare...saj ni čudno,da jo težko zapuščaš

    OdgovoriIzbriši