Preko backwatres v Amma asram

Ob 05.00 sva vstale, se na hitro spokale iz  sobe in  se ob 06.30  ze vozile na vodi. Mega je bilo. 

Spremljal naju je soncni vzhod in polno lokalnih hisic, ljudje, ki so se zbujali in se umivali v vodi ob hisah, pucali ribe, pomivali posodo, plavali… vse skupaj me je taaako spominjalo na Mekong Delto.

Coln poln Indijcev in vmesne postaje, kjer so se lokalci vkrcavali.

Alleppeyu radi recejo East Venice, v Lonelyu pa pise, da  ta primerjava velja samo v primeru, ce so  se Benetke ze potopile, hahaha.

Pa v Benetkah smrdi, tu pa ne, ahahahaha.


                                                            backwaters

Okrog 10.00, ko sva prispele v Alleppey, sem sla  na Ayurveda treatment k zdravnici, povprasat za mozolje in kozo nasploh in neredne menstre… kr zanimivo teorijo mi je navrgla, niti se mi ne ljubi vsega pisat, skratka, dala mi je sirup Safi, blood purifier, 2x na dan, dve cajni zlicki, hope it works, hope it really, relly reeeeeeaaaaaly works!!!

Ob 13.00 sva startale z busom do mesta/vasi Amritapuri, kjer je Amma Asram, gurujka, ki deli objeme in asram, kjer ona deluje in zivi.

V Amritapuriju sva mogle se enkrat prestopit in, ker se nobeni ni sanjalo kje tocno je zdaj ta Amma Asram,  sva vprasale folk na cesti: '' helooov, where Amma Asram?''  Skomig z glavo, kretnja z rokami in ze sva vedle kater bus je pravi, haha. 

Na busu pa spet: '' heloooou, this bus to  Amma Asram?'' Skomig, skomig in vse so nama povedali, hahaa, nevrjetno, res. Res so smesni. Jaz sem se pocutila kot, da nastopam v pravljici.

Pa ne samo zato, ker bi mi bilo tako neznansko  in neznosno pravljicno lepo, carobno, prijetno, umirjeno in zasanjano ampak tudi zato, ker  na busu sredi Indije, sredi indijske vasi vstopim in vprasam  za neko magic Ammo ( amma = mama ) in za nek magic asram, za katerega vsi vejo in mi z jasnimi facami potrdijo moje iskanje.

Prav malo skrivnostno, izgubljeno in nenavadno sem se pocutila. Ob 17.00 sva se znajdle pred asramom z ne veliko truda.  Prvi filingi? Se predno sem vstopila? Jaaaaa, gremo not!

Ko sem vstopila? Neee, to ni zame, vsaj mislim, no… hm.

Ta skupnost, kup ljudi. Vsi so nekaj poceli, si pomagali, bili tiho, prelagali knjige, papirje, se majhni otroci so zraven skakali in se obnasali kot pomanjsani odrasli.

Po walking tour se mi je asram prikupil. Pa saj sem ze parkrat dojela, da ne stavim na prvi vtis, ne vem zakaj mu zaupam.

Planirane dve noci sta se raztegnile v sest noci. 

Mogoce bi bile lahko tu za cez novo leto, zakaj pa ne?  Pa  prestaviva novo letni zur za par dni kasneje v Varkalo.

Zdaj cakam v vrsti dolgi kot ponedeljek na objem Amme. Se javim kasneje, byyeee…