Hribovit Munar in druzenje s solarji

Pet debelih zakvackanih ur sva se prevazale in si ogledovale cudovit, cudovit Munar. 

Jezera, slapovi, top hill station point, plantaze, obiralci caja, bolj vaski utrip utripa tu. Lusten dan, prav res.  Nabit z indijskimi turisti,  predvsem  mladimi pari z otroci.

Zvecer je bilo spet tako mrzlo kot prejsnji dan, kot, da nisem v istem kraju, no, madona!

Munar je res krasen, cuti se, da lezi visoko, no kar precej visoko, prijetno hladna klima, a se vedno toplo pihlja. Fajn! 

Po turi sva zabluzile po mestu, se zgubljale med ulicami, obiskale trznico, pristale pred Hindu templjem, se zasedele na betosnkih stopnicah  in z ocmi slikale v vecni spomin  mosejo na hribu, na drugi strani reke. Vse dokler naju ni totalno prevzel firbec kaj se cmari v eni razpadajoci hiski ... odprta vrata v hiso, iz dimnika dim, in naokoli omamen vonj.

Hmmmm, enostavno ni druge kot, da gres pogledat kaj dogaja.

Nok, nok, nok… anybody home?  ''Can I come in, can I see? ''

''Yeees, come, go inside'', se je zaslisalo. Mama, ata in njuna hcerka, stara deset let so skupaj vihteli in prepletali prste in ustvarjali indijske slascice. Te potem nesejo na trg prodajat. Ata je delal murg, se mi zdi, slane prepletene prestice z zacimbami, ubistvu oljnata zadeva in ogabna zadeva, iskreno!

Mama je mesila ladu, cukrasto oljnatate, oranzno rumene kroglice – podobno ogabna zadeva. Se nekaj sva probali, nekaj podobnega laduju, a se ne spomnim imena. Vse ima isti okus... olje in sladkor, nobene razlike v okusu, razlika je  le v imenih in oblikah slascic. Ta tretja je bila pravokotne oblike.

V tej hisi mesijo in pecejo slascice, na drugem koncu mesta pa zivijo.

''You more rich than other Indian, you do good business, ha?''

''Not so rich, but we do good, we are ok, but not reach!''

Kako je lepo sedet na vrocih stopnicah hindu templja ej!

Na hribu nasproti pa opazovat mosejo in poslusat njeno molitev,  medtem, ko brahmani  v templju se kar ‘delajo’ pujo ( pooja / puja, verski obred kot nasa masa - posvetitev/blagoslov)  in cingljajo z zvoncki in  zraven mrmrajo.… ja, ja, sem ze omenila to, a vseeno. Sem pac se ta stotic pomislila kako lepo je. Aaah!  Pa plezat na  hrib nad mosejo z indijskimi muslimanskimi solarji, ki so prisli v Munar iz Karnatake, iz mesta Calicut.

                                             deklica Arva z modro ruto med mano in Katjo

Deklica Arva je bila tako bozansko lepa, ze kar mal prevec! To vzpenjanje na gric je bilo vredno truda, ves.  Razgled na celo mesto, moseja, templji, trznica, utrip mesta, sonce, ki se pocasi spusca, veter, ki je pihljal na nas. Pa suuuuuper razigrana mlada druzba.

Sledil je hotel, preoblekle sva se v tople cunje, pojedle masala doso in aloo gobi v lokalnem cosku in prispele v najino ‘novo’ prijetno, cozy sobico, kjer naju je pricakal noben in mir. Nobenega sledu o Bonneyu, se manj po o spanskih seficah, haha.