Ammin objem, najino dogajanje

Amma mi je v uho zasepetala  ‘’ moja draga hci’’, ‘’moja draga hci’’. 

Kako ganljivo!

Nasploh je bil cel dogodek tako topel, intenziven,  gorec, no!

Pa ful je disala po vibuthiju (sveti prah). Njen dotik in objem sem cutila na svojem levem licu dokler nisem zaspala.

Nazadnje ( in tudi prvic v zivljenju ) se mi je tak dotik zgodil, ko sem bila na praznovanju dedka mraza na rtv z ocijem, ko sem imela sedem let, le, da me je tisti dotik bozal dlje casa. Ena starejsa punca je bila oblecena v angela, kot del predstave pac in je talala bonbone, vmes se me je pa dotaknila po glavi in to sem cutila se prav ene par let, priiiisezeeeem.

Ammin objem  je bil res nekaj lepega. 

Crknjene sva sle spat okrog 02.00 ponoci, spale do 11.00 zjutraj, sle podaljsat bivanje, na zajtrk in na sprehod v vas, izven asrama. Spila sem dvojni masala caj, srecala par indijskih majhnih fantkov, ki so nama pokazali en lep del plaze.

Aham, plaza, morje, ahaaam! Drugic  v teh desetih dneh.
Samo nisem kaj dosti imela od morja v Amritapuriju, ker mocno odsvetujejo kopanje, ogromni valovi, klifi in ogromne skale namesto peska, kjer se lezat ne mores, sploh pa res nisem hotela niti imela jajc ponovit kaj podobnega kot dve leti nazaj v Vietnamu – boleca izksunja psihicno in fizicno – ko nisem uspela prit ven iz valov deset minut, kar sploh ni veliko, ko takole beres, ko pa se boris za sapo in te grabi panika pa je tistih deset minut  res neverjetno dolgih!

Ta koscek pesecene plaze je sluzil Katji in fantkom kot igrisce, kjer so gradili iz peska razlicne stvari.

Katja jim je rekla, ''dj, gremo, zgradimo grad'' pa so jo ful cudno gledali, kao kak grad… kaj je to?

''A gremo gradit tempelj'', so jo vprasali? Hahaha J

Vmes so se ves cas hihljali in spogledovali med sabo, dokler jih nisem ogovorila, ko so si upali prisesti blizje in zaceli s polomljeno anglescino tvorit kratke stavke. 

Prvi dan sva ogromno casa porabile za spoznavanje asrama, za orientacijo, kot zmesane sva hodile okrog in si ustvarjale sliko.

Drugi dan, ze spocite, sva vstale ob 04.30 in se pridruzile na Archanih ( klicanje tisocih  imen amme).

Do 06.00 smo sedeli, ljudje so ponavljali imena in, ko se je koncalo, so se zacele svete pesmi oz. bhajani ( svete pesmi). Ful so spevne in sproscujoce in ful globoko odmevne, prou cutis se kot del pesmi, del tega mrmranja.

Po vsem tem je cakala na nas meditacija na kamnih ob plazi, poslusanje sumenja valov, dokler se ni noc prevesila v jutro, ko sva se spokale in sle iskat cosak s podaljsanim cajem od vceraj.

Aaaaa, nisva ga najdle, zaman sva setale skoraj dve uri, coska s cajem pa nikjerrr, a je to mozno?

( Mami, kaj takega se svet ni videeeel, noooo, cuj!) Hahahaha.

Kako je lahko cosak zginu? Everything possible in India?

Hmmm, res sem  se pocutila zmedeno! Coska enostavno NI bilo, ceprav sva hodili po isti poti, po isti cesti… no, ja, sva pa imeli jutranji sprehod, jutranji sproscujoci sprehod z zejnimi grli.

Mal zacudene sva se obrnile nazaj proti asramu in sle v sobo odlezat par rund, pac sva zgodi vstale, nardile par produktivnih stvari in zasluzen spanec je cakal na najuuuu, samo na naaaaju!
Do 11.00 sva umirali na postelji, sle zajtrkovat najbolj slasten zajtrk in ob 13.00 na laughing yogo, ki smo jo po 30 minutah prekinili, ker smo pozabili, da danes ni darshan day ( google it, oh well, ill be nice – pac darsahn je stik z bogom, z gurujem, s sveto osebo, in njen darshan je pac ona sama oz. ona in njeni objem )  oz., da amma danes ne deli objemov, kar pomeni, da more bit v asramu na ta dan tisina. Mi smo se pa na smejalni yogi kar precej smejali, haha.

Ok, greva se na en sprehod? Mejbi pa najdeva caj, aaa???  

Caj mal kasneje, velja? Greva najprej v vas cez  drugo stran mosta. Res sva dooolgooo hodile, predolgo skoraj. Nisva imele filinga in sva zasetale globoko stran iz vasi, setas, setas, pa te vec ni. 

''Ja, lej, Katja, ni sanse, da vso to pot se enkrat prepesacim, kaj, ce bi zastopale enega motorista, da naju zapelje, aaa?''

In res sva ga, enega ata, ki  je v isti sekundi pristal na najino prosnjo in naju zadovoljen  odpeljal nazaj v vas. Deloval je kot, da je to najbolj normalna stvar, ki se mu vsak dan zgodi in kot, da vsak dan pobere dve beli stoparki, hahahaha. Za crknit smesno, res!

No in po vsej tej hoji prideva nazaj pred asram, zavijeva spet na tisto pot do podaljsanega caja, in BUM– cosak je stal, caj se je pil! 

Cudna tale Indija, prou zares!