Plava ciganka: februar 2012

ponedeljek, 13. februar 2012

''How much this?''

''How much this?''
''Yes possible!''

Pa ne ti men ''Yes possible'' , ce sem te vprasala koliko stane to ali pa tisto, noooo!
Povej mi ceno, pleaaasee?

''How much this?'' '
'Yes, come inside!''

Pa ne ti men ''come inside'', ce sem te vprasala za ceno, no!

''How much this?''
''Yes, madam!''

Pa ne ti men ''yes madam '', ce me SAMO cena zanima, noooo!

''How much this?''
''I have!''

Pa ne ti meeeennnnn!!!

''How much this?''
'' Sure!'' P

Pa, neeee, nooooooooooooooooooooo!!!!

''AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA''

Aaaa, Indijci!!!

Gokarna vibe in moje misli

Gokarna: pogled iz restavracije kjer vsako jutro jeva

Gokarna Village ima dva javna stranisca, enega bolj oddaljenega od drugega, resno.

En na levi strani vasi, na busni postaji in en na desni strani vasi, ob obali.

Ko si nekje vmes, pac ocenis koliko te tisci in precenis katero stranisce je blizje in odmencas, ce ti vmes ne uide. DOBESEDNO.

Jebe*o, res. Sploh, ce te reees na wc.

Zraven pa naglas govoris sam sebi nekaj v stilu, ''fak, Indijci, clovek se poscije se predno pride do skreta, niso resni, res ne, katera vesoljska logika, da hodis deset minut do wc-ja, ko te ze fuuuul tisci...''

Ko pa ZASLISIS sam sebe, dojames, da si se ravnokar sam s sabo malo pogovoril, naredis cuden izraz na obrazu in kar naenkrat si TI tisti "nor" belec, ki se sam s sabo pogovarja in zraven poka razlicne izraze na obrazu.
Doma bi vsi kazali s prstom za mano, tu me pa se porajta ne noben. Yeah =)

Slaba stran te vsesplosne razpuscenosti je, da to naredis veckrat ... in, ker slej ko prej mislim prit nazaj v domac (k)raj ... navade pa ostanejo ... lahko pocasi neham s tem, khm, khm... hahahaha.

cingu mingu na busu

Ful je hudic, ce cigan pride v ciganski kraj, res se pocutim takoooo domace !

Pa, a ves uno moje hrkanje iz grla? Ko me srbi in si ga praskam s tistim cudnim nacinom?

No, kjerkoli ze to tukaj delam, NOBEN me niti pogleda ne, noben ne vprasa kaj delam, zakaj to delam, nobenih dvignjenih glav, niiiic!

Moski popotniki v Indiji so vsi narejeni po istem kopitu.

Suhi, veliki, z vsaj toliko dolgimi lasmi, da si jih spnejo v cop, z vsaj enim tatujem kjerkoli ze na telesu, po vecini prepirsani kjer se da in z mukotrpnim izrazom jezusa na obrazu.

Zgoraj najveckrat brez majice in s kratkimi jeans hlacami ali kiklo, ki je spuscena zeeelo nizko.

Par luštnih fantov je vmes, ki se tudi smejijo =)

Kako se pocutis, ko zivis, ko ''samo'' zivis.

'' Hey, little star, what are you doing?''
'' Just shining.''
'' JUST?''
'' Ok ... I AM shining.''

Ne mislim na zmatranost sluzbe, telovadbe, prenajedanja, zmatranost pitja alkohola, zmatranost od stresa, zmatranost, ki ti jo dajo prazni pogovori in psihicno naporni ljudje, zmatranost, ki jo cutis od premalo spanja, zmatranost od zalosti, zmatranost od veselja in smejanja, zmatranosti od A - Z (sumnik ne dela, haha). Enostavno nic od nastetega naju ne zmatra.... a delujeva mehko, zaspano, zadovoljno, veseliva se postelje zvecer in ze zvecer skromnega zajtrka zjutraj ...

in ta moj nizek pritisk, umirjenost in zaspanost sploh ni nizek pritisk, to je, ko je telo v naravnem stanju sproscenosti!

In clovek ni le takrat produktiven, ko ga VIDIS, da nekaj dela.

Produktivnost je tudi notranja, tista, nevidna! In ubistvu jaz ful garam, spoznavanje samega sebe in bit sam na drugem koncu sveta je posteno delo, a ves koliko dela imam! AAaaaa!

Cekiranje Om in Kudlley beach-a

4.2.

Cekiranje OM beach-a in Kudley beach-a, sprasevanje za cene bamubsovih hisk, kamor se bova preselile za naslednjih par dni, pocasna hoja po zgocem soncu in vrocem pesku pa sta me ta dan zdelala in upocasnila.

Hiske na Om beachu variirajo med 150 R in 200 R, na Kudley pa jo najdes med 80 R in 100 R.

5.2. + 6.2.

Bluz bluz bluz, zabluz, pobluz, odbluz, pribluz, nadbluz in pisanje dnevnika. Sprehajanje po trgovinah, hranjenje, pogovori, uzivanje in sproscanje.

V zivo se mi je sanjalo kako odprem vrata najine sobe in na terasi zagledam sneg, nakar mi Katja pribije: ''vauuuu, hmmmm, no, pa sj greva na plazo zdaj, se ga lahko skoraj dotakneva ... v sanjah je pa logika res nelogicna, haha.

Kjerkoli v Indiji ze si, te spremlja, kaj spremlja, lovi te vonj po urinu - ce ne cloveskem pa kravjem, pasjem, macjem....ta je se bolj intenziven.... Jem zajtrk v restavraciji, v Gokarna Village in na vsakih deset minut ogabno prismrdi vonj po lulanju. Kateremkoli pač. Smrdi!

Vsi furajo kokosovo olje – na laseh, kozi, v njem ti ocvrejo paner ( sir ), pa miljon druge hrane, vsi in vse ima enak vonj, sladkoben, ... in na vsake toliko se mi zazdi, da me spominja na bruhanje.

Pomaga pa, se luknjo od pirsa v nosu mi celi!

V Indiji se zdi, da vsi vse tolerirajo, tolerirajo stvari, ljudi, krave, pujse, pse, berace, pokozlane in poscane vogale, hupanje, dretje, ubistvu se zdi ze celo kot, da so srecni, da vse to vidijo.

En tak poseben, izraz imas vrisan na obraz, ko si tu.

Lahko si res cuden od se bolj cudnega modela / bejbe, ki gre po cesti, pa ni hudic, da cez minuto ne pride za tabo en se bolj cuden!

Prej je sel mimo naju en stric, visok okrog 190 cm, cca 70 let, suh, oblecen v mini rdeco kiklo, s klobukom na glavi, torbico v roki, majici brez rokavov in z uhani v usesih.

Sva se s Katjo hecale, da ziher pride v Indijo odzivet svoje sanje / zelje / potrebo po oblacenju v zensko, ko pride nazaj domov pa je cisto navaden ata, ki ga vsi sprasujejo: ''ata, ata, zakaj si ti vedno tok vesel, ko se vrnes z Indije'' hahahahha.

Ali pa se pogovarjas sam s sabo, ne, da bi se tega v tistem momentu zavedal!?

Feeling chakras in odhod v Gokarno

2.2.

Odhod Hampi-Gokarna. Ob 18.30 naju caka nocni bus.
Chilliranje v placu z jam session-om, pitje kave in razmisljanje o seansi, ki sem jo imela pred eno uro – feeling chakras, energies in ostalih zadeveh, ki jih je model zacutil in razbral iz mene.

''You have good powers, good energies around you, someone is protecting you in your life, it could be grandfather or grandmother.''

'' Nekaj morm povedat, cimprej, da lahko zadiham, prevec sem vroca, a lot of heating in my body, jej jogurt in limone, tudi za trebusne probleme, ki jih imas.''

'' Nekaj isces zase, nekaj kar moras najt.''

Prevec poslusam – slisim mozgane, oni pa mene ne, premalo poslusam srce. Nekaj casa nazaj se je zgodilo nekaj napetega, z napetimi obcutki, za katere sicer mislim, da jih vec ni, a so se prisotni v mozganih in bi se jih bilo fino cim prej znebit.

'' Nekaj se ti bo zgodilo, komplet drugacnega, z drugacnimi obcutki, totalno drugacnimi obcutki....zazivela bos popolnoma drugace.''

'' A kdaj cutis, da je kdo okoli tebe?''

'' Base in sacral chakra – nekaj cudnega je tu, drugacnega kot pri drugih, ne v dobrem in ne v slabem smislu, le drugacnega, ni v balansu.''

'' Heart chakra ni v balansu, throat chakra tako-tako, third eye bad.''

''Crown chakra and higher heart chakra very good ''. Edine zelo dobro razvite in cutece.

Earth chakra ok razvita, nekaj cudnega pri/z/s porodom. ?! ( ze cetrti clovek, ki me je na to opozoril, ne samo v Indiiji).

''Nature gave you some good vibrations, good energies and powers.''

''You have some good life.''

Voznja z nocnim busom Hospet-Gokarna je minila fuul hitro, malo smo se poguncali in okrog 04.00 ponoci smo prisli v Gokarna Village – vmes smo prestopli iz enega busa na drugega, manjsega. Sredi noci sva s spanskimi popotniki iskale sobo za spat in po nekje slabih dveh urah sva jo koncno nasli.

Nasli sva smrdljivo luknjo, ki je najin dom ze par dni, cisto blizu plaze, kjer pa se ni pametno kopat – plaza je ogabna, prevec ogabna ubistvu, tako, da naju village sam po sebi zabava in zamoti – hindujska vasica s srednjeveskim pridihom, nic kaj prometna vas, ulice s tisocerimi barvnimi coski in prijetnim filingom.

Om beach in Kudley beach naju pa itak cakata za vogalom, nama pa se nikamor na tem ljubem lepem svetu NE mudi.

Gokarna Village

kraviiiiceee na pasi, ta desna pa se luuuulaaa

Chill out in jam session

31.1.

Ok chill out jos jedan put, lej, ful sm zmatrana! Jaz v bistvu ful garam, prej se ukvarjam z Africani, zdaj z Indijci, vmes s sabo... in pridejo dnevi, ko si se fizicno aktiven, pristej se vrocino ( da psihicnega dela ne zanemarim, ko delas na sebi in nekako, khm, khm rastes), to je naporno spremljat in dozivljat.

Pol pa najdes plac, se pocis dol, jes zajtrk in v leze pises vse te besede. Pogresam peteline, ne derejo se tako kot v Afriki, ali pa v kaki drugi azijski drzavi. Se pa zato oglasajo krave in bevskajo psi. Ravno vceraj sem si prala zobe na ulici z devetimi kravami. Ene so lezale, druge stale, ena je lizala drugo, naslednja je setala po ulici in vsakic jih je zabavno gledat. Obnasajo se kot ljudje, setajo se gor in dol, hodimo ena mimo druge.

Pa odkrile sva plac, kjer imajo zvecer jam sessione, kok hudo!

Modeli so cist hudi, vse je tok smooth, in tak flow, ki te odnese! Saksofon, didgeridoo, kitara, bobni, neko indijsko glasbilo podobno tamburici in petje.. res lepo za poslusat in gledat.

Poha se, natakar pa ti, ko narocis masala caj, prisepne, da imajo special koktejls. In, ce si res nesfejkano zmeden, si zmeden tudi v Indiji – ciljam nase, valda J Model se obrne in jaz Katji recem:

''pa dobr, kaki special koktejli?''

Glede na to, da je Hampi sveto mesto, kjer so tudi jajca prepovedana, zakaj omenja sadne juice, saj jih valda vidim na meniju, diiiizzzs!'' ha ha ha, Katja mi je pa razlozila, da je mislu rum s kokakolo J in kako zgleda, ko hoces kupit za pohat?

Gres v cosek in reces:

Jaz: ''Hello, bidi?'' '

Gospod: "Yes, bidi, madam!''

Jaz: ''Special bidi?''

Gospod: ''Ok, special bidi, madam!''

( Jaz sem to samo slisala, nisem niiiic kupovala ), haha J

S Katjo sva ugotovile, da se nama vsi popotniki po Indiji zdijo lepi.

1.2.

Predzadnji dan. Se enkrat sva sle z ladjico cez reko (aham...pozabila sem napisat, da sva sle ze vceraj), podobna scena kot na tej strani, kjer spiva, le, da ni toliko zidanih his, vecina jih je iz bambusa, vsaj turisticni del, vas je bolj razpotegnjena kot ta, kjer spiva midve. Ladjica stane 15 rupij v eno smer na osebo, 2 minuti in si cez.

Kolo tura po Hampiju

kolo tura, 30.1

Okrog desetih zjutraj smo se dobili z Indijcem in s svicarskim parom srednjih let in pognali smo se med rusevine.
Prijeten gospod in malo manj prijetna gospa sta bila najina nadomestna starsa, oba ze drugic v Indiji.

Prvi pred nami Hemakuta Hill s koder se vidi Virupaksha tempelj – z drugo najvecjo stupo v Indiji in prvo v Karnataki, prva najvecja pa je v Tamil Naduju, v Madurai-u.

V Hampiju se je vrstilo veliko dinastij, v 16.stoletju pa je vladal zadnji kralj.

Hampi spada med najpomembnejse World Heritage Sites na svetu.

Z letom 1975 in vse do zdaj so zaceli kopat in odkrivat underground templje.

V 1990's so jih popravljali in restavrirali. Vecina templjev je narejena iz granita, podoba ganesha je pred vsakim vhodom, da varuje in sciti objekt pred slabo energijo. Ribe vrisane na stene templja kazejo na smer k vodnjaku. Brahma-creator, Vishnu-protector (of Earth, riba), Shiva-destroyer. Prva reinkarnacija Shive-riba, po ne tocnem vrstnem redu sledijo se reinkarnacije Buddha, Sai baba, Jezus, Mohamed, Krishna, Rama...

ucil me je religije in kulture

Shiva in Brahma stojita na koncu sveta in se sprasujeta kako bi resila svet. Izbran je bil Shiva, ki se je reinkarniral v ribo za njem so prisle se ostale reinkarnacije. Ce je tempelj poskodovan je v navadi, da priest ne deluje in tempelj ni aktiven. Neem tree povezujejo s Parvati, zeno Shive. 108 svetih mest, 108 imen babe, 108 sporocil fantov bozanskega vedenja, svobode, modrosti, 108 kamenckov v ogrlici s katero molijo. 108, sveto stevilo.

oooommmm

Po koncani turi sem iskala ATM ( mami – bankomat ), kolesarila se vsaj do 17.00, bookirala bus v Gokarno in visela pri modelu v agenciji dobro uro. Model je imel cez rame brisaco in vsakic, ko ni bilo strank se je sel pred ogledalo pocesat in uredit. Zvecer sva se usedle v lokal, ki sva ga na novo odkrile, narocile caj ... kar naenkrat me je taaaako prijelo scat, da nisem vedela zase. Grem po stopnicah od koder sem prisla nazaj dol, pogledam levo, pogledam desno, nikjer NIIIC. Ok, nadaljevanje indijske wc zgodbe izpred dveh let: pogledam v eno odprto sobo, notri lezi-spi nek Indijc, ob postelji je imel prizgano svecko, ki je plapulala in RAVNO, ko pomolim notri glavo, se model obrne na bok, odpre oci in me pogleda!

Vprasam ga, ce grem loh na njegov wc:
''pleaaase mister, pleeeease!''

''ok, ok, you go, I will go outside, u take the candle and please close the door from inside and lock yourself into the room, and goooo! '' A bi bil lahko se bolj uvideven?!

Hampi!

28.1.

Ob cca 14.45 sva prestopile na bus Hospet-Hampi in se se kako dobro uro vozile do vasice. In kaj potem? Iskanje hotela, valda! Po veckratnem sprasevanju folka ''how much room, how much cheap room, room how much?'' sva koncno dobile dober deal glede na situacijo v Hampiju, kjer so cene hotelov kar visoke. Dobile sva sobo za 250 rupij, se pravi 125 na osebo v Uma homestay.
Soba je na stresni terasi, brez kopalnice, do vrha pa vodi ene 100 stopnic.

Uporabljava pac njihovo in jim udirava v flet, ha ha. Samo res, kar ene cene, cca od 500-800 rupij na sobo. A se jim je cist snelo? Pobluzile sva po Hampiju in sle spat.

29.1.

Evo, danes pa res ne vem niti kaj sva kaj delale – ok, vem ze, sam res nic produktivnega, saj niti ne vem kdaj in kako je dan minil – enostavno dolgo, pocasno in gut minevanje casa. Chill out, masaza pri mamici, ki res ve kaj dela in pobluz. Edini turisticni vzgib je bil ogled glavnega templja v Hampiju (Virupaksha tempelj).

Pirsanje in zabavanje v Bangaloreju

26.1.

Premik. Odhod iz asrama proti Bangaloreju, spet v isti hotel kot ze trikrat prej.

V tem hotelu se pocutiva ze kot doma. Pa ne, da nama je mesto kaj posebej ljubo, gre bolj za potrebne in logicne premike zaradi povezav, ki jih nudi Bangalore, ker je glih tako prikladno postavljen na sredino juga. No, pa tud mesto mi je ljubo. Okrog 16.00 sva prisle iz busa v hotel, okrog 17.30 z busom v mesto in ob 18.00 v center in sle zopet gledat kino predstavo, tokrat nek hud akcijski triler, holivud!

27.1.

Bangalore. Cel dan prostega casa – zvecer nocni vlak v Hospet (Hampi).

Cas za pirsanje in kino (ja khm, khm, res sede en tak chill out na drug nacin) in setanje sama s sabo cel faking dan – to pa se bolj sede. Vsakic, ko sem zacvililila, je pirs amma rekla: 'dont worry, beejbiiiii'

Hah, ful lepo je to rekla, vsakic sem jo stisnila za roko in kricala tako kot znam sam jaz kricat in panicarit: ''amma, amma, amma, joooj!'.

Ona pa spet:

'dont worry bejbiiii', samo predstavlji si zdej to tko, ne baby kot baby, ampak poudarjen A, ki se izgovori E in povlecen Y, ki ga izgovori I. Ubistvu pride ven BEEEBIII.

Zvecer guzvanje na vlak, cela norija, tokrat se bolj kot obicajno, kaka zmeda no! Lol, sploh ne vem kako ubesedit, da bi bila ta zmeda napisana nezmedeno. NOBEN ni vedu s katere platforme gre vlak v Hospet, en naju je posiljal levo, en desno, en na platformo 4, en na platformo 8, spet drugi na platformo 10.

Ob 22.15 naj bi prisel vlak, ura je bila ze 22.20, vlaka nikjer, en je govoril, da gre vlak iz platforme 10 v en drug kraj, spet nekdo drug, da ta vlak siguuuurno vozi v Hospet. In pol sva rekle jebes, tu ostaneva, ce gre vlak iz platforme 10, greva v Hampi, drugace pa pac obrat v hotel in jutri ponovit vajo.

No vlak je le prisel ob 22.40, startal ob 23.10, v smeri za Hospet, in v momentu sem zadovoljno in pomirjeno zaspala.

V Hospet smo z zamudo prisli ob 14.00.

Odhod iz asrama - misel je energija

24.1.

Ja, jutri naj bi odsle, se pravi 25.1 ampak sva podaljsale na 26.1., res je cas za odhod, vsaj fizicni!

V tem asramu sem se res zacutila. Definitivno mi je pustil pecat in cela in vsa sem zmedena in trapasta. To me v vsej svoji sanjavi naravi lahko se malo bolj dvigne nad oblake. Se enkrat sem sla v muzej, na kratek film posvecen v spomin swamiju, pa v knjiznico po knjizico z mislimi. In kupila sem si lepo rdeco indijsko torbo. Malo vecja je od tiste kupljene v Tanzaniji, katera je bila res bolj za vzorec kot za uporabo. Sem jo pa spakirala in dala Dubrovki, da jo nese domov.

25.1.

A ves, da se ne spomnim kdaj me je tako mocno bolela glava, kot me je danes popoldne? Crne pikice pred ocmi, motila me je glasnost, bilo mi je slabo in vse me je motilo. Pa saj, zjutraj je se slo, vse nekje do 14.00, ko pa skoraj nisem mogla vec zivet.

Zjutraj sva s Katjo hengale z Gasperjem in Zanom na caju pri Gapetu doma. Star je 42, v asram pride vsako leto za tri mesece, s prijateljem sta lani kupila flet v bloku za 3500 eur, cca 70 eur pa so letni stroski vzdrzevanja, ha ha. Gape je rekel da en sosed ze od leta 2005 ni poravnal racunov, ampak da ni panike, on se kar zivi not, lol.

Pa ob 22.30 zaprejo blok, tako, da, ce Gape zamudi, potem Gape pleza ( cez ograjo ). Hahaha, to se mi zdi ful smesno!

Po caju smo picili v park, na nek australian farm oz. posest s parkom, drevesom na sredini trate in z ogromno narave okrog, ki so jo oskrbovali neki Avstralci, a ne vem kako je s tem zdaj, namrec podrl se je en manjsi tempelj v parku in napis s podatki o Avstralcih se je odstranil?! Nazaj grede v asram se nam je spet potrdilo, da je misel energija ... lih menili smo se kako bi sedlo, da pride mimo en model, ki bi nas zapeljal do asrama ali pa, da bi ga mi zastopali...in v naslednji minuti se DEJANSKO pripelje mimo en model in se zadere: '' Puttaparthi?''

''Yessss!'' (Ni bil riksist ali taxist).

Kako so pa vecerje in zajtrki v asramu dobreeeee!

Kosilo vedno preskocim, ker me zunaj asrama caka bozanska kuhana koruza, pokapana z masalo in limono, fak kok je to carsko!

mmmm, koruza pokapana z limono in masalo

Sai Ram

23.1.

Sai ram – bog v meni pozdravlja boga v tebi.

Pozdrav, slovo, hvala, prosim, vmesna beseda in nadomestilo za vse, kjer se ti zazdi in kjer ne najdes druge.

V asram lahko vstopijo vsi, se pravi v sam kompleks – park, kantine, v vso to majhno mesto. Izstopis lahko do 21.30, od te ure naprej pa je predpisan mir in tema.

Ko pisem te vrstice imam pavzo med branjem knjige, sedim na klopi, na sosednji levo od mene pa sedi policaj. Ravno je prisel nek cuden tip in zacel na polno boksat enega drugega tipa, se zraven razburjat, nakar se policaj ozre, ga pogleda in mu rece ''sai ram'' in tip se odstrani. Lol.

A si zamislis, da cantas s tibetanskimi budisti, da sedis par metrov stran od lam in z njimi delis in siris mantre v svet, v vesolje?! Da si prica pomembnemu dogodku, kot je njihovo novo leto, in, da, ko sedis in cantas, cutis NEVERJETNE vibracije, koza se ti jezi in gre ti na jok?

Da ti neskoncno ogromno pomeni, da si prav TI lahko na odru obrnjen k Sai babi in, da se izmed vseh dvanajstih mesecev v letu in od vseh treh mesecev in pol, ki jih prezivljas v Indiji, v ogromni Indiji, znajdes pri Swamiju ravno v tem casu v letu, da naletis na cantanje, da lahko sodelujes, da spoznas Suzano, gospo za ketero se ti zdi, da jo poznas ze sto let in, da si pri swamiju ze par mesecev? Ok??? Ja ja!!

In spet naju je pocrkljala, oblekla naju je v sari, ki sva ga imele oblecenega za na oder. Pred bhajani in mantrami sva sle do nje in porihtala naju je k profi - v nulo, pol ure in bile smo fetrik!

Pa te prisrcne babice v dormitoriju. A sem ze omenla kok so simpaticne? Vsako noc nama pustijo prizgano luc v kopalnici, da ja ne bova prisle v temo, a ni to lepo, no?

Khm, khm: ko ti obleka - skromna kvantiteta njih, pozor, pozor- edina majica v kateri spis, smrdi po dimu od palck proti komarjem (in ne, ni umazana, samo smrdi in ja, samo zato se mi je sploh ne zdi vredno prat) in, ko ti soba, cel dormitori prakticno, disece smrdi kot cosak s sadjem in zelenjavo na ulici, ker si te babuske na veliko kupujejo in tlacijo pod in nad police cebulo, cesen in ostale nagnite zadeve. Mmmm, kot na morju, ko gres mimo smeti od zelenjavarja, lol!

In kaj se je se zanimivega zgodilo danes – v lekarna cosku sem brskala za tabletami za kozo (ayurvedskimi ) in v lekarni je prodajal stric, ki je bil splosni in ayurvedski zdravnik, se z njim, tako kot z zdravnico v Alleppeyu, malo pocvekala o moji kozi, o nerednih menstruacijah in rekel mi je, da je vcasih za neredne menstruacije kriva anemicnost. Ce si anemicen nimas menstruacij, ce nimas menstruacij imas hormonsko neravnovesje, hormosnko neravnovesje povzroca mozolje- loti se sistematicno vsega tega in ne samo mozoljev kot simptoma - tako se bo ozdravilo telo. Ja, vse to nekako vem, a pozabljam.

Ok, grem k zdravniku v asram, dam kri ( kar je tudi poglavje zase, milo receno ), nisem anemicna (normalna vrednost je med 12-14, imam 12.8), odkrije mi sinusno aritmijo, na listek napise vse zleze, ki uravnavajo sistem v telesu, ki skrbi za menstruacije, ces, naj se dam pregledat, ko pridem v Slovenijo.

Ok, si mislim, vzamem list, se poslovim in v sekundi - brez napihovanja- prisezem, ko stopim cez vrata, zacutim, da sem dobila menstruacijo. LOL na kvadrat. Po parih letih nerednih menstruacij! Sai baba ashram power.

Asram blodnje

21.1.

V Amma asramu za novoletne praznike in pri Sai Babi za tibetansko novo leto.

23.1 imamo nastop, mantramo v hali - mandirju, kjer so darshani (google it).

Zjutraj ob desetih smo imeli prvo vajo, ki je trajala do 12.30 in je minila s cudovitimi filingi.

Ob nekaterih mantrah mi je slo na jok in, ko sem se jokala, sem cutila veselje, predvsem pa potrebo po joku. Prvi dan odkar sem v asramu, sem sla v park brat. Stran od pogovorov, pogledov in druzbe. Druzba majhnih opic mi je pa v bistvu cist sedla. Prav smesno so zgledale, ene pet jih je bilo v tropu. Skakale so kot utrgane po lomljivih vejah in vsakic so pocekirale vejo koliko je trdna tako, da so se prijele z obema sprednjima rokama in se na njej poguncale, ha ha.

22.1.

Se en krasen dan, vecinoma prezivet v druzbi Suzane in Katje. Zjutraj mantre, popoldne proba sarija pri Suzani za jutrijsnje tibetansko novo leto. Prekrasen belo sinje moder sari sem si zbrala. Spekla je araside, kavo, rezale smo lubenico in imele bogate debate. Ah, ja, liebe ist schon.

In kako se ti zivljenjske resnice in neresnice, prepricanja, razumevanje zivljenja, odvijajo pred ocmi ... in si v tistem momentu s tem zadovoljen kot res se nikdar, v naslednjem pa se ti iste zdijo tako tuje, da ne razumes vec nicesar, v eni minuti jih stekas kot se nikoli, v naslednji pa istih spet ne razumes. Hmmm ... Odnos s sabo in razmisljanjem je resnicno tezka stvar! .

Ali imam pa jaz tako posreceno kombinacijo plavanja med oblaki, hkrati mi je pa filozofiranje tako pomembno kot voda in hrana, haha.