sobota, 2. junij 2012

Rabbit Island in slovenska familija

Hvala bogu sem naslednje jutro vedela zakaj  zvoni budilka, še z veseljem sem jo poslušala in končno le ugasnila, spakirala in šla na čoln na Rabbit Island =))

Rabbit - vsi ga opisujejo kot kul otok, otok, ki je way neturističen, lep, chilled out, z nekaj kolibami, ki nudijo spanje. Otok brez elektrike, z generatorji, ki jih izkučijo ob desetih zvečer.

Kambodžani sicer nekaj malega barantajo, a slabo jim gre tole ... slabo, haha!
Ok, vseeno bolj kot Tajci ampak ... ni to, to! Težko zbijaš cene hotelov ... ampak začuda tu na Rabbit niso bili tako trdi!


Za kočo je šlo =)

'' 7 usd, miss '' ... ja pa kaj še ... '' dam ti 4 usd! '' 

'' Nooo, evryone pay 7 usd '' ... '' so ... i want to pay 4 usd ''  ... '' pleease ''
 
Pride do mene in reče '' OK, let's go ''  ...  Kul!

Odložila sem ruzak, šla v restavracijo ( leseno kolibo, kjer se prosto šetajo piščanci, mali piščeti, race, male račke, petelini, krave, ščurki in podgane - podobno kot v Afriki ubistvu! ) na omleto in bageto, tam žvečim, nekaj sanjam, vmes pa z enim ušesom poslušam in gledam mlado mami z dvema otrokoma, ko plačuje domačinki za zajtrk, nakar se mlada mami zahvali gospe ... nato gospa njo vpraša kako se reče v njenem jeziku - thank you -

... '' hvala ''  reče mami.

Oook,  zbudim se,  bolj na široko odprem oči in postanem bolj pozorna, 

'' heeeej Slovenci '' zakričim.

Tina, ki s punčkama in možem ( Berlinčanom ) potuje po svetu od letos marca in vse dokler ne bo starejša hčerka stara šest let, ko bojo odpotovali nazaj v Berlin zaradi šole.

Za zdaj je plan ostat nekaj časa še v Kambodži, ona bo v P.P. učila angleščino, čez nekaj časa grejo v Iran, kjer bo mož ( mogoče tudi ona, še ne ve ) delal v gledališču, sledi Indija, ostalo pa pride neplanirano, je rekla.

Čisto na relax familija, punčkama je bilo najbolj pomembno, da sta imeli vsaka svojo palico, ki so jo vsak dan znova poiskali in pobrali s tal, se držali za roke in sprehajali.

Pa baje sta se punčke čisto zagrele za Budo, vsak dan želita it do kipca Bude ( Tina pravi, da jima je ta ideja in močna želja po Budi zrastla brez  pomoči, vsiljevanja, vzgleda ).
Starejša si celo majčko na desni rami porine pod pazduho in sama sebe kliče menih :))))

Ko jo zebe pa reče, da meniha zebe, haha. Sweet.

V tej koči sem imela spet podganji obisk, ležala sem in nekaj brala, ko se mi je zazdelo, da čutim nekaj na letvicah, ki držijo strop, pogledam gor in v istem hipu, ko sem obrnila glavo, vidim podganco, kako otrpne, hahahahaha. Kao, '' ni meee, saj me ni '' =)

Ahhh, berem naprej, podgana spet začne šetat, spet pogledam gor, podgana spet otrpne.

Ni pa nič cvilila kot se za podgance spodobi =)))
 

1 komentar:

  1. Kolikor nas je Slovencev malo,nas je povsod zadosti...očitno smo popotniški narod. No,pa si se družila še s kamboško podganco...lepo,da te je prišla pozdravit...

    OdgovoriIzbriši