Ilya je en prav prijazen in pozoren fant, veeeedno in vsakič, ko je prišel v sobo ali iz kopalnice, me je vprašal;
'' how are you '' ...
... tudi, če me je to vprašal, predno je šel v kopalnico, je znova vprašal, ko je prišel iz nje. Hahahaha.
Predno je stopil v sobo, je potrkal, ko sva šla skupaj spat na zakonsko posteljo pa je na sredino postelje zatlačil deko ( po dolgem ), da se me ne bi pomotoma dotaknil :)
Kul! Ful mi je bil kul. Zraven je imel posodico v kateri je kuhal zvečer čaj in zelenjavno juho, ker ne je sintetičnih. Najina komunikacija je bila podobna komunikaciji z Indiko (fantom, ki sem ga spoznala v kraju Pai, na severu Tajske) redka, a smiselna, globoka in prijetna.
Predno je stopil v sobo, je potrkal, ko sva šla skupaj spat na zakonsko posteljo pa je na sredino postelje zatlačil deko ( po dolgem ), da se me ne bi pomotoma dotaknil :)
Kul! Ful mi je bil kul. Zraven je imel posodico v kateri je kuhal zvečer čaj in zelenjavno juho, ker ne je sintetičnih. Najina komunikacija je bila podobna komunikaciji z Indiko (fantom, ki sem ga spoznala v kraju Pai, na severu Tajske) redka, a smiselna, globoka in prijetna.
Imela sem najbolj prijetne tišine z njim.
Vedno
me je vlekel s ceste, kamor sem zašla v svoji sanjavosti in
preprečeval, da me je zbil kak avto. Zraven pa je resno in zaskrbljeno
rekel, '' Iza ''.
Edino
kar me je motilo je bilo to, da je hodil zeeeeelo počasi, ampak to so
res izjemne razsežnosti besede in dejanja
poooočaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasi.
P OOOO Č AAAAA S IIIIIIIIII ....
Počasi.
Valda ...
ne bomo hiteli, ne bomo noreli in bezljali, tudi sama hodim ful počasi
ampak tole ... tole je bilo pa posebne vrste štorija.
Zato
sem večkrat zbezljala pred njega ... in samozavestno hodila, hodila,
hodila pol ure ... niti enkrat se nisem obrnila.
Ko sem se vseeno le zamislila, se vstavila in ozrla.
Ilya, kje si? Kje si, Ilyaaa? Moj ILYA.
A laaaahkoooooooo ne hodiš tako počasi, nooo, sem si govorila.
Ko sem se vseeno le zamislila, se vstavila in ozrla.
Ilya, kje si? Kje si, Ilyaaa? Moj ILYA.
A laaaahkoooooooo ne hodiš tako počasi, nooo, sem si govorila.
Čakam pri drevesu, zrem v smer s koder bi se slej ko prej moral pojavit.
In res, zagledam te! Zagledam te kako hodiš! Hodiš kot polž sicer, a vsaj hodiš ... hooooooooodiš.
'' Heeej '', mu rečem, ko pride bližje. '' Are you ok? ''
'' Yes, are you? '', mi zabije nazaj.
'' Ammmm, yesss, i am very ok, so let's go, ok ''
'' No, Iza, we are not going there ... turn around, you are walking in wrong direction for last 30 minutes ''.
'' I've been calling you and walking behind you all this time but you didn't hear me ... you didn't even look behind to see where am i '' ....
:Oooooo
Hahaha,
ok... Ilya je res prijazen in pozoren, sploh mu ne bi bilo treba tega
... tako me je pa klical ( žal ga nisem slišala ) in hodil za mano pol
ure, res wooow, lepo!
Šla sva ležat na travo, ko sva se zbudila sva šla v hotel in tam svoje naprej odspala.
(Btw, mami! Vem, da te zanima kako Ilya zgleda ampak nimam fotke, ker se ne pusti fotkat!)
Ilyine stvari =)
Ilyine stvari =)
no, ilya ti je pa stopil na pot zato,da si TI njega učila potrpljenja,haha...oćitno ga je moral imeti s tabo kar veliko....vidiš,tako je vsak nekomu učitelj ali učenec....kako si pa to lepo povedala : Z NJIM SEM IMELA NAJBOLJ PRIJETNE TIŠINE -ker je res,da je lahko tišina prijetna ali neprijetna-in prijetna tišina je lahko samo ob nekom,ki ti je blizu...kjer ni potrebno veliko besed in se ob njem tudi v tišini počutiš prijetno in ne v zadregi...
OdgovoriIzbriši