Khm =)

Haha, ja ... s Heidi sva spokale ( kaj že ? haha ) v tem primeru je to res samo fraza ... 

čisto nič nisva spokale, vse sva pustile v samostanu, no, odšle sva pač v kraj severno od samostana, uro stran nekaj uredit, v belih samostanskih oblekah. Ubistvu sva midve ušle. Pobegnile.

Nisva čakale na bus, sva kar odštopale - prvo štopanje na poti!

In prevoz sva dobile v prvih petih minutah, yeah :)

Nazaj grede je bila pa zgodba drugačna ... dve uri sva se trudile, da bi nama kdo ustavil, a zaman!

Najbrž zato, ker sva po dveh urah ugotovile, ko sva pogledale za sabo, da stojiva pred imigracijskim centrom, zraven pa tabla in plakat s sliko ugrabljenih in zavezanih ljudi v avtih, haha. Joooj. Point oglasa- ne štopajte, nevarnost ugrabitev!

To štopanje je bila prava bitka, Heidi je mahala in križala roke, malo manj, da ni skočila pod avto, haha, jaz sem pa držala gor palec.

Ena družina nama je končno ustavila in naju odpeljala ... namesto po eni uri, sva v samostan prišle po treh, saj sva zaštopale družino, ki je šla na izlet in so se vmes ustavili na kosilu in izletu v nekih jamah z ribami, aahahahahaha. 

Spet sva  prišle v samostan totalno umazane. Veš zakaj? 

Sedele sva zadaj v prtljažniku, cesta je bila ovinkasta, model je hitro peljal in naju je odnašalo iz leve strani prtljažnika na desno, zraven pa sva drsale po riti, se držale za ograjo prtljažnika in padale ena na drugo =))))

------------ 

Ah, ja. Abbat mi je rekel, da mi lahko zrihta enoletno vizo, da ni problema, samo pišem naj mu. :O     '' Ne po mailu, pismo mi pošlji! ''