sobota, 2. junij 2012

Grem v Kep

Iz P.P. sem tudi sama spokala po dobrem dnevu, nekje celo jutro in cel dan dan sem se odločala kam bi sploh šla, kaj bi rada? 
Čisto vseeno mi je bilo, kupila sem pač na hojladri eno bus karto, nevede kam pelje bus. Prav probala sem, hotla sem it na blef.
Kaj bom že tam ... nekaj že ... nobenega ni, da bi nasprotoval, da bi imel druge ideje o poti, druge želje, psssst, sama sam svoj poglavar, sama svojega časa gospodar =)


Peace


Nekje v parih urah sem se priguncala v kraj Kep.
Na busu je bil moj sosed en star ata, ki mi je razlagal o Khmer Rouge :(
Žalostne zgodbe, srečne zgodbe, žalostno življenje prej, srečno zdaj ...

Star 66, prijeten :) Pol Plot je bil =(  kaj jim je naredil. OM sai ram za njega.

Med vojno je uspel pobegnit v zadnjem poglavju v USA, prej je bil v begunskem kempu na Tajskem in še nekje ( ne spomnim se ) na koncu mu je s sinovoma le uspelo prispet v USA, žena pa je s punčkama ostala v Kambodži ( obstajala je možnost, da jih med potjo ubijejo, zato nista hotela, da bi se vsi podali iz Kambodže ) in tako se je družina razdrla.

Na vsake toliko mu jih  je uspelo prit v Kambodžo obiskat.
Minilo je več let, on se je v USA še enkrat poročil ( s Kambodžanko ) s katero ima nekaj otrok, kasneje ločil, vsi otroci so v teh letih zrastli, živijo v USA, on pa je odšel pred parimi leti nazaj v Kambodžo, kjer živi z novo punco.
Otrok ima en kup, pol v Ameriki, pol v Kambodži ... pogreša jih in ne vidi prav dosti.


 Je rekel, da se je dosti Vietnamcev in Kambodžanov v času vojn preselilo v Kalifornijo, ena plaža je znan po Vietnamcih, neka druga pa po Kambodžanih  :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar