Iz P.P. sem tudi sama spokala po dobrem dnevu, nekje celo jutro in cel dan dan sem se odločala kam bi sploh šla, kaj bi rada?
Čisto vseeno mi je bilo, kupila sem pač na hojladri eno bus karto, nevede kam pelje bus. Prav probala sem, hotla sem it na blef.
Kaj
bom že tam ... nekaj že ... nobenega ni, da bi nasprotoval, da bi imel
druge ideje o poti, druge želje, psssst, sama sam svoj poglavar, sama
svojega časa gospodar =)
Nekje v parih urah sem se priguncala v kraj Kep.
Na busu je bil moj sosed en star ata, ki mi je razlagal o Khmer Rouge :(
Žalostne zgodbe, srečne zgodbe, žalostno življenje prej, srečno zdaj ...
Žalostne zgodbe, srečne zgodbe, žalostno življenje prej, srečno zdaj ...
Star 66, prijeten :) Pol Plot je bil =( kaj jim je naredil. OM sai ram za njega.
Med vojno je uspel pobegnit v zadnjem poglavju v USA, prej je
bil v begunskem kempu na Tajskem in še nekje ( ne spomnim se ) na koncu
mu je s sinovoma le uspelo prispet v USA, žena pa je s punčkama ostala v
Kambodži ( obstajala je možnost, da jih med potjo ubijejo, zato nista
hotela, da bi se vsi podali iz Kambodže ) in tako se je družina razdrla.
Na vsake toliko mu jih je uspelo prit v Kambodžo obiskat.
Minilo
je več let, on se je v USA še enkrat poročil ( s Kambodžanko ) s katero
ima nekaj otrok, kasneje ločil, vsi otroci so v teh letih zrastli,
živijo v USA, on pa je odšel pred parimi leti nazaj v Kambodžo, kjer
živi z novo punco.
Otrok ima en kup, pol v Ameriki, pol v Kambodži ... pogreša jih in ne vidi prav dosti.
Otrok ima en kup, pol v Ameriki, pol v Kambodži ... pogreša jih in ne vidi prav dosti.
Je
rekel, da se je dosti Vietnamcev in Kambodžanov v času vojn preselilo v
Kalifornijo, ena plaža je znan po Vietnamcih, neka druga pa po
Kambodžanih :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar