nedelja, 3. junij 2012

Papa, veliki majhni svet, rada te imam!


Teh  9  mesecev je minilo medtem, ko sem tlesknila s prsti, al' kako?
Kdoooo se heca?

All in all nobenih slabih scen, nobene panike, same kul ljudi sem spoznala, stvari so se dogajale na polno, o ja, to pa ja ... zanimive, vesele, prijetne, čudne, spontane, načrtovane, včasih žalostne, nikoli preveč resne, vedno pa drugačne in lepe !

Ljudje so bili tam vedno zame in jaz za njih ob pravem času na pravem placu, čeprav se sliši klišejsko je to čista resnica ... vedno je nekdo poskrbel zame  ravno v tistem trenutku, ko sem se počutila šibko, osamljeno in zmedeno ... ko sem imela za rešit kakšno težavo ali skrb.

In čisto nič ne pretiravam in ne napihujem, če napišem, da ne le, da  so ti ljudje prišli v istem dnevu, prišli so v roku petih minut, brez heca! Klicala sem jih in oni so me slišali in čutili. 
Kraaasni ljudje, res.
Kako naj bom še zaskrbljena kdajkoli, ko pa se vse porihta ... universe mi je poslal vse in vsakega, ko sem to rabila.

Razlagaj si kakor veš, jaz sem bila sprva začudena, ker takih scen in  odzivov še nisem bila vajena, kasneje pa sem se samo še nasmejala =)V hipu!




Dogajali so se deep pogovori z guruji, odvijale zanimive scene, dogodki, ki so mi jemali sapo, momenti, ko je bilo vse preveč lepo ali pa, ko me je stiskalo pri srcu in sem jokala, vsa tista vprašanja in odgovori na katere nisem ali pa sem dobila odgovore ... ure, ki sem jih preživela sede na tleh na cesti in zrla predse, situacije, ko modela v čošku vprašaš, če lahko obrišeš svoje špegle v kakšno izmed cunj, ki jih prodaja ( haha ... takrat sem imela oblečene le kopalke ) in postane večji zaupnik kot najboljše prijateljice iz Ljubljane.


V Amma ašramu sem praznovala naše novo leto, v Sai Baba ašramu kitajsko novo leto, kjer sva s Katjo v hali čantale mantre z Budističnimi Lamami, v Forest Monastery praznovala tajsko novo leto z drugo soul sister Heidi, doživela Holi festival v Indiji in Songkran festival na Tajskem =) Pa Shivamaharatri, pa ta pooja pa tista pooja,...



Ljudje, ki so bili na tej poti z mano so čisto zares moji bratje in sestre in čisto zares živijo v mojem srcu.

Vse se je odvijalo kot se je in ne bi se moglo boljše.



Papa, veliki majhni svet, rada te imam
****

1 komentar:

  1. Draga moja Iza ! Kaj naj ti rečem čisto na koncu tvoje (pre)dolge poti ? Najprej-vesela sem ,da si se vrnila živa,zdrava in s kopico lepih vtisov,ki so jih nate pustile te dežele,ki si jih obiskala in njihovi ljudje. HVALA,da si pisala ta blog in sem tako lahko spremljala tvoje dogodivščine. HVALA,da si preko bloga tudi meni približala vse te prečudovite kraje in ljudi,ki jih sama nikoli ne bom spoznala. HVALA,da sem se lahko tolikokrat od srca nasmejala ob tvojem zanimivem in zelo plastičnem opisovanju dogodkov na tej poti. HVALA,da si mi omogočila,da sem preko tebe tudi jaz izsanjala delček svojih sanj. Si zelo pogumna punca,ki ve kaj hoče-na tej poti si pa še zrasla ! Ostani taka,kot si-sprejemaj razlike brez sodb in obsojanja-zapomni si,da NOBEN človek ni vreden ne VEČ ne MANJ od tebe,pa kakršenkoli že je in kjerkoli že živi. Rada te imam !

    OdgovoriIzbriši