sobota, 2. junij 2012

Pot v Forest Monastery

S Heidi sva izvedele za Forest Monastery in se totalno navdušile.
Jaz sem že v Indiji hotela it na Vipassano, zato nisem zgubljala časa, prav tako ga ni Heidi ... počasi sva se  spakirale za odhod ... vstale sva dovolj zgodaj, da ujameva jutranji bus, katerega sva vseeno uspele zamudit (haha) zato sva šle na popoldanskega in se nekje okrog sedmih zvečer, padla je že tema, znašle sredi ceste, kjer naju je bus vrgel dol in korakale proti samostanu.





                                                             za hribom je samostan




Prav nič skromne nisva bile tisti dan ... s hrano mislim ... tam bomo jedli skromno in malo ... dvakrat na dan, zadnji obrok nekje ob enajstih dopoldan ... zato sva se pred odhodom pač najedle :)

Heidi je na busu uspela maznit še sladoled, jaz dokončat svoj pad thai v vrečki ( jaaa, spet pad thai ).


                                                                      pad thai





Bus je rukalo, Heidi je sladoled kapljal na hlače, vsa umazana je bila okrog ust, jaz sem s palčkami lovila nudlce iz vrečke, okrog ust mastna, bus je še vedno poskakoval ... 
ker sva sedele pri oknu, ki ni imel šipe, Songkran (Tajsko novo leto, ki ga med drugim praznujejo tudi tako, da se zalivajo z vodo) pa je bil še vedno v polnem teku.

Ene petkrat je čez okno priletela pošteeeena količina vode in naju zalila tako bogato, da so bili moji nudli vodeni, Heidin sladoled pa izginil, haha.

Ko sva prišli dol z busa sva bili kot ciganki. Resno! Tako ali tako so bile cunje na nama umazane, razvlečene, zdaj pa povrh vsega še bolj umazane, zapacane s svežimi fleki, premočene, skratka ... čisto ampak res, čisto NIČ urejene in dostojne nisva bile.

In prihajava v samostan, prosim, no! Jaz sem si na hitrco preoblekla majico, Heidi šenkala ogrooomen širok šal, s katerim se je ovila okoli in počez in skrila z njim vse fleke, obrisali sva se okrog ust in končno pripravljene odkorakale  proti samostanu.

Pot sva si delile še z dvema domačinkama, ki sta bili prav tako namenjeni tja ... 
žal pa sta bili zraven in zato slišali kako sva s Heidi prestrašene vzdihovale in kričale med vsemi tistimi čudnimi zvoki ter pokanjem in šumenjem dreves ... hja, bila je trda tema in sva se malo fsrale, če povem po domače.

1 komentar:

  1. veličasten prihod dveh duhovno visoko razvitih bejb v samostan,haha...

    OdgovoriIzbriši