I wonder how you travel alone like this?

Mama v indijski restavraciji me skoooooz sprašuje kam grem pa kdaj pridem, pa vse jo skoz zanima, še bolj kot tebe, mami!

Grrrr, kaj češ? "A kar vse bi rada vedla" =)
Pol se pa začne smejat, ko ji to pribijem =) Hahahaha, smešni so tile Indijci, pa kjerkoli že živijo. V Indiji ali Kambodzi.

Kul mi je, da sva našla indijsko sceno, vse je domače, pridem dol iz sobe, se vsedem za eno od miz, dam iz ruzaka mange, vzamem kroznik, ki je tam serviran ( haha ) prosim, če mi zagrejejo vodo, da si stresem nek zeliščni prašek in zajtrkujem.

Nobenemu ni nič čudno, vse je kul!

Phnom Penh ni slab, je sicer kar prašen in velik, navigacijo sem tudi imela (moj brother Ilya) tako, da je vse teklo glaaadko! Na vsake toliko sta bila moj šmrkelj in ušesa črna od vsega tega smoga, drugače pa vse okej.

Samo, ej, je pa to tako res ... ko potuješ s kom, ki ima manj orientacije od tebe, ti prevzameš stvar, se potrudiš, skoncentriraš, gre ti, no. Veš kam hodiš, haha.

Ko se zahakljaš z nekom, ki pa je v tem ne le boljši od tebe ampak zares hudičevo dober, začneš spat na lovorikah ... in točno to se je dogajalo meni z Ilyo. 

( Mi je treba napisati še enkrat, da je bil pri nama z Ilyo on hudičevo dober, jaz pa hudičevo na dopustu zraven njega? )

S Heidi je bila zgodba obratna, punci NIČ ni bilo jasno, niiiič!
Prav čudila sem se pa na glas ponavljala, Heiiiidiiiii, nooooo,  in jo usmerjala Heidi, left, Heidi, right .... hahhaha.

Vedno se je zgubila, ko sva se npr., zmenile, da se dobiva ob desetih dopoldne pred nekim spomenikom, je prišla ob dvanajstih, ker se je IZGUBILA.

Tako slaba nisem, no, še vseeno pa me je Ilya enkrat čisto resno vprašal:

'' Iza, i wonder how you travel alone like this, without any orientation and without any clue where you are walking ''.

( Hahahhha, saj ni tako huuuudo no ).

'' Well, Ilya, i am just lazy ... i do completely fine when i am alone, reaaally!
And besides, i don't use map, i just walk and ask people for directions ''