Bus v Kambodžo in Rus Ilya

Ob 07.00 sem sedela na busu, ki me je pripeljal v Kambodžo. 

Kaj naj rečem, vedno je tako, že začneš mislit kako boš spoznal novega človeka, pa kdaj, pa ali ga  sploh boš ... pa ni to, da sam ne znaš potovat in, da rabiš nekoga, da se mu vržeš v naročje ... sploh ne, gre bolj za vprašanja, pač za razmišljanje kako vse poteka ... boš res vedno nekoga nekje  spoznal, kljub temu, da si se ravno poslovil s človekom, s katerim je bilo najbolj kulsko potovat do zdaj? Je še sploh možno speljat spet kako tako globoko vez?

No, na busu sem sedela pet minut, pa sem že spoznala Ilyo, Rusa, s katerim sva preživela kar nekaj skupnih dni.

Govoril je res kul angleško, brez naglasa, ful sva se tekoče pogovarjala, kul tip.

Skromen, tih, hkrati zabaven, suh, velik, blond in malo čuden - vse mu je bilo ''strange''.

Kar se je zgodilo vmes na poti z busom je za njega že bilo ''strange''

Haha, na koncu sem ga že zezala; 

'' Ilya, don't you think this is straaaange? ''

'' Bus driver is also strange, and this time of the day is sooooo strange, your clothes are strange, and  i also think you are strange ''

Hahah, foro je itak razumel, se je tudi sam smejal, čeprav je še vedno skoz ponavljal to besedo, ne samo ta dan ampak cel čas druženja.

Neke zarote mi je razlagal in filinge v glavi ... kak dan kasneje sva se pogovarjala bolj intimne zadeve in mi je rekel, da, ko je bil mlajši ( zdaj jih ima 29 ) da je ful pogosto jedel nore gobe...

Samo nikoli v družbi s folkom, nikoli z muziko, v diskaču ampak je šel v gozd, legel v šotor, ki si ga je postavil, se vlegel, zaprl oči in začel tripat.
Večkrat na teden, par let ... :)
Pred parimi dnevi je prišel iz Indije, kjer je bil štiri mesece, zdaj pa potuje čez Kambodžo, Laos in Vietnam zato, da bi prišel na Kitajsko, čez Kitajsko v Mongolijo in preko Mongolije nazaj v Rusijo, zavrača letala in kjer je možnost, gre peš.

Ok, prišla sva v Siem Reap, na avtobusni spoznala Sofie, zmedeno in zgubljeno Kitajko, zato sva jo povabila zraven, čeprav še sama nisva vedela kam ... kamorkoli sva že mislila pač, je Kitajka zdaj šla z nama :)

Našli smo kul hotelčič, prazen dormitorij smo imeli sami zase, posteljnina čista, sveža, dišeče rjuhe, na postelji nas je čakala brisača in deka - hudo!

Sicer je Sofie hotela spodnji dormitorij, ki je bil za en usd dražji,  a s toplo vodo v kopalnici in klimo v sobi.
Receptor jo je premestil v najin dormitorij, ker se mu baje ne splača gostit v sobi enega človeka in laufat klimo le za enega.

Sofie je šla spat, midva z Ilyo pa do trgovine po jogurt, mango in na čvek.