Phnom Penh

V Phnom Penhu sva prvo noč nabasala kar na en hotel, niti nisva iskala in se trudila iskat kakega bolj poceni, odšla sva jest in spat.

Zjutraj je Ilya našel eno Indijsko restavracijo, ki jo ima čez nek mladoporočen indijski par in nama tam našel sobo, haha.
Sploh ni hotel, pač pa restavracija, ki ima v zgornjem štuku dve sobi in zunanjo kopalnico 

( v eni sobi spi ta par, v drugi pa brat od žene ).

Ne vem kam so se dali oni medtem, ko sva bila midva tam, a glavno, da sva našla kul plac.

                                    počivanje, star in glasen ventilator pa meša vroč zrak

Kasneje sva dojela, da je soba peklensko vroča, brez okna, vsaj tistega, skozi katerega lahko pokukuaš ven na cesto in skozi katerega lahko pride svež zrak ... ooookej, okno je soba že imela, ampak to okno je gledalo na vežo zgornjega nadstropja =) no, in to okno se ni dalo zapret ... je to minus ali plus ? =)

Najprej kao minus ... ampak kasneje sva se strinjala - poglej, če želi kdorkoli ukrasti najine umazane cunje, naj ... edino, kar bi oba pogrešala je spalka in čevlji ter jakna.
Ampak... saj ljudje ne kradejo kar takooo, no! Chill!

Sploh pa se je izkazalo okno za plus stvar!
Imela sva namreč le en ključ in, ko sva se kam odpravila vsak zase, namesto, da bi se menila in usklajevala čas, kdaj se dobit, da bi lahko eden od naju ( Ilya, haha, jaz sem znala kar bluzit po mestu in vedno prispet v sobo za njem) prišel v sobo, je pač Ilya kar splezal notri in hop, z eno nogo je bil že na postelji, mega!

Ventilator je pihal po prešernu, iz sekunde v sekundo s svojim ritmom, zraven spuščal smešne glasove, televizija je šumela, vsak kanal je bil drugače glasovno naštiman ... brez daljinca, tako, da sva šaltala v čepe, pet centimetrov stran od televizije.