Kaj je pisalo na busu? Kampot!

Bus, ki je ustavil in na katerega sem se vsedla nevede kam pelje, je peljal v Kampot.
Kok kul je tako potovat- "kar bo pač bo"

V Kampotu se je uscalo ravno, ko sem našla hotel.

Počasi sem spila koka kolo in čakala, da se spuca ... šla čez mesto, ulovil me je večer.

Šla sem na palačinko v OM restavracijo ... in ončno prišla na račun - zelo okusna je bila.

Še naprej sem se šla zgubljat po mestu in Kampotu bi z lahkoto prej rekla mesto duhov kot Kepu!

Kep je umirjeno, prijazno, spočito mestece, nobenega ni nikjer ... v dobesednem pomenu besede, ja, mogoče že mesto duhov ampak v Kampotu pa vlada neka sivina, ne vem, težko je vse prenesti v besede ... pač, Kampot zgleda kot nek kraj, ki je bil dolgo zapuščen nato pa se je v njega naselilo nekaj ljudi. Kot po vojni, no.
V Kepu tega filinga ni. Tam je veliko narave, morje je zraven, ptički pojejo, vesel zrak je tam, v Kampotu pa malo žalosten.

Ampak se vseeno tu nisem počutila slabo! =)

No, hodila sem naokoli in se znašla pred nekim lunaparkom. 

OLD SCHOOL lunaparkom :)))) Ljudje božji, ZELOOOOOO old school lunaparkom :)

Še, ko sem bila mala smo imeli bolj moderne ... bolj moderne naprave, bolj modern program, bolj moderno vse ....

Spet sem spala s podgancami, strop ni bil cel, a se to okej sliši? Ne vem, če dobro razlagam ... pač ni bilo letvic po vsem stropu, nekje so manjkale in tam so bile podgance, kukale ven in skozzz cvilile.