Misli, ki sem jih ujela

In the days gone by, where exotic meets simplicity, simplicity meets how simple it is and stays this way.

Life can begin when you let go of the past. ( En mal pa lah razmišljam o potovalnih  spominih, ki zdaj živijo v mojem srcu, ha? ;D )

 The power of love is the same everywhere. Love know no race, creed, gender, caste, sexual orientation. It simply is and need to be acknowledged in order  for any healing to take place.

 Travelling is like magic, it changes people's views and thoughts towards and continue to make a positive change in you and outside world.

May they be free from mental suffering and emnity, pshyical suffering.

What counts in the end is always the spirit.

No matter how far u go, remember where are u from.

Approving smiles ... it's time to move on from over the top baubles of yesterday and make a statement with simple things, which bring  out your personality - go beyond ordinary.


Faith is not enough, he has to know it, he knows it! Knowing is not enough, he has to see it!
A thought comes to me that the beach doesn't change, just the people and with that the perception of the beach.

Today time flies and things get old pretty fast.

The going has been good so far. It is not that you realise it isn't the majestic, the temple, the refreshing trek, the vacant beaches, the bright sun, the reasonably priced but delicious food or the next long weekend that will bring you back to Gokarna. What draws you back is the sense of finding yourself when you are alone on the beach at night, of belonging to nature and of seeing the twinkling stars as floodlights to a beautiful word.

There are two ways of looking at this. A manual of what not to do, by two dolts.

My mind still makes pictures and creates thoughts but i do not have any attachment to them.

Can't get lost, if you don't care  where u are.
Če si nekaj močno želis, ni nujno, da to tudi dobiš. A slaba volja ni rešitev, je le še ena omejitev. Pot je za vse ista, iz večnosti v večnost. Tone Pavček

It's a language you won't understand, but an experience you may never forget.

I am not a moper but i do have  a tendency towards melancholia. ''Into every life, a little rain must fall ''.

Fear is in the eye of the beholder, don't let it be in you.

Papa, veliki majhni svet, rada te imam!

Teh  9  mesecev je minilo medtem, ko sem tlesknila s prsti, al' kako?

Kdoooo se heca?

All in all nobenih slabih scen, nobene panike, same kul ljudi sem spoznala, stvari so se dogajale na polno, o ja, to pa ja ... zanimive, vesele, prijetne, čudne, spontane, načrtovane, včasih žalostne, nikoli preveč resne, vedno pa drugačne in lepe !

Ljudje so bili tam vedno zame in jaz za njih ob pravem času na pravem placu, čeprav se sliši klišejsko je to čista resnica ... vedno je nekdo poskrbel zame  ravno v tistem trenutku, ko sem se počutila šibko, osamljeno in zmedeno ... ko sem imela za rešit kakšno težavo ali skrb.

In čisto nič ne pretiravam in ne napihujem, če napišem, da ne le, da  so ti ljudje prišli v istem dnevu, prišli so v roku petih minut, brez heca! Klicala sem jih in oni so me slišali in čutili. 

Kraaasni ljudje, res.
Kako naj bom še zaskrbljena kdajkoli, ko pa se vse porihta ... universe mi je poslal vse in vsakega, ko sem to rabila.

Razlagaj si kakor veš, jaz sem bila sprva začudena, ker takih scen in  odzivov še nisem bila vajena, kasneje pa sem se samo še nasmejala =)V hipu!

Dogajali so se deep pogovori z guruji, odvijale zanimive scene, dogodki, ki so mi jemali sapo, momenti, ko je bilo vse preveč lepo ali pa, ko me je stiskalo pri srcu in sem jokala, vsa tista vprašanja in odgovori na katere nisem ali pa sem dobila odgovore ... ure, ki sem jih preživela sede na tleh na cesti in zrla predse, situacije, ko modela v čošku vprašaš, če lahko obrišeš svoje špegle v kakšno izmed cunj, ki jih prodaja ( haha ... takrat sem imela oblečene le kopalke ) in postane večji zaupnik kot najboljše prijateljice iz Ljubljane.

V Amma ašramu sem praznovala naše novo leto, v Sai Baba ašramu kitajsko novo leto, kjer sva s Katjo v hali čantale mantre z Budističnimi Lamami, v Forest Monastery praznovala tajsko novo leto z drugo soul sister Heidi, doživela Holi festival v Indiji in Songkran festival na Tajskem =) Pa Shivamaharatri, pa ta pooja pa tista pooja,...


Ljudje, ki so bili na tej poti z mano so čisto zares moji bratje in sestre in čisto zares živijo v mojem srcu.

Vse se je odvijalo kot se je in ne bi se moglo boljše.



Papa, veliki majhni svet, rada te imam ****

Kambodža

Kambodža je super država, ljudje so prijazni, nobene slabe izkušnje nimam ( itak nikjer ) čisto super je ... še bom šla, popravni izpit imam v kratkem pravzaprav :))))
Ni mi pa prirastla k srcu dvesto na uro ampak samo sto =))))))

...  je tam, v mojem srcu, rada jo imam, lepe spomine imam na njo, same krasne dneve sem tam preživela ampak nekaj manjka, hm, le kaj?  ' Tist  filing pač ' .

V Kambodži sem tudi največkrat slišala stavek , '' tuk tuk, madam, tuk tuk ''

Staaaalno, skoz, vedno, vsakič, znova in znova!
V Indiji te tudi skoz posiljujejo s tem ampak tukaj so še malo bolj pretiravali, prav niso se ustavili!

                                                
punčki nam kažeta peace

sestrici

Nočni bus do BKK

S tem busom sem imela bolj smotano vožnjo, kar trikrat smo ga zamenjali ... komaj sem v roke vzela knjigo, prebrala par strani, že smo šli dol, dvignili ruzake, ki so bili spodaj, pa na drug bus ...  in to trikrat!

Zblojena sem prišla v Bangkok, se mi zdi, da sem v sobi odspala par ur in šla ven po nakupih, yeah! Končno mi je ratalo!

Ni bilo driske in bruhanja, ki bi mi to preprečila kot mi je nazadnje. 

Trije dnevi v BKK so minili v hipu, vesela sem bila, da sem še enkrat srečala modela, ki prodaja pad thai, res kul ata.
Kako enim kar na čelu piše, da so dobri. Dober človek. Haha.

Samo res, veš. Prav na čelu mu je pisalo. Pa ah, ... v BKK sem bila v teh dobrih dveh mesecih velikokrat na on in off ... in vsakič sem ga obiskala, ker sem to rabila,všeč mi je bil in

dotaknil se me je.

To tako zeeelo šteje, ko vidiš, da smo ljudje pokonektani, da si pomagamo, razumemo, skrbimo en za drugega in on je to povezavo naredil.

Zadnji večer v Bkk se je uscalo, laufala sem v seven eleven ( mami, trgovina ! ) po pijačo in hrano za na letališče, nisem pa šla na še zadnjo masažo zato mi je ene par 100 bhatov ostalo v žepu.

Ne za dolgo! =)
Na letališču na check inu, ko sem ruzak že vrgla na tehtanje, se mi je totalno strgaaaal!
( Pa ne men, ruzak se je strgal, hehehehe ... pač  indijska roba ).
In teh par sto bhatov, ki mi jih je ostalo od neuresničene masaže sem porabila za zavijanje ruzaka. (V tisto plastiko, no, da ti kdo ne šnofa po njem, če ima ravno preveč časa ... jaz pa sem ga zavila, ker se mi je pač strgal. Smešno, ne, kako se vse odvije ... če bi denar porabila za masažo ga ne bi imela za zavijanje ruzaka, simpl k pimpl ).

Yeah, universe.

Koh Rong

Otok baje uvrščajo med najlepše na svetu. Je neturističen, nenaseljen, tudi tu ni elektrike, le generatorje imajo, ki jih izklopijo ob desetih zvečer.

Kilometri in kilometri dolge, prazne plaže.

Nikjer nobenegaaa, ljudje!
 

Baje otoki, plaže nasploh, težko parirajo tem na Tajskem a Koh Rong v Kambodži je izjema.

Ne le iz moji ust!

http://news.xinhuanet.com/english2010/travel/2011-05/31/c_13903602.htm

Ni tistih turističnih ferryev, natrpanih s folkom, kot so pogosti kje drugje, samo majhen, kul čoln, ki te pripelje na drugo stran =) Vožnja traja nekje slabe tri ure, ko pa prideš tja, se ti pa odprejo oči in srce!

Ravno sem stopala po stopnicah do enih bungalovov, spraševala lastnika, če ima kakšno sobo, v tistem pa me pocuka ena mlada punca in reče, naj si  sobo delim z njo =)

Yeees =) Kako lepo!

No, kaj ... kaj naj bluzim, opisujem in pišem?

Samo ponavljala bi se ... kako je lepo, kako je vse lepo, kako je meni tu lepo ?
Itak, da je lepo, najlepše je. Pa meni je bilo tam logično, da lepo.

Z Willy, punco, s katero sem si delila sobo, sva šle naslednji dan na drugo stran otoka, slabo uro peš hoje skozi junglo, meni se je pot zdela naporna, pa imam kondicijo, sem trpežna, a kljub temu ne morem rečt, da je bilo easy in, da sem skoraj poletela tja?!
Je že kdo bil tam, se tudi tebi zdi tako?

No, pot je bila strma, tako dol kot gor grede, jaz sem bila 'pametna', pa vzela še knjigo sabo in veliko plastenko vode, vse to sem trogala v rokah, namesto, da bi ju nosila v nahbrtniku ... zato sem na vsake toliko časa stvari kar zabrisala ( ne od ihte ) na tla, da so me pričakale tam, ko sem se uspela priplazit naprej.

Ko pa sva prispele ... jah ... jaz kaj takega še nisem videla!
Raj!

Popolnoma zapučena plaža, nikjer ni bilo n o b e n e g a ! Nikjer nobenega.

Samo metri in metri dolge plaže, skal, valov in jungla zadaj.

Shit, kako je lepo. 

Delala sem nič ... shining, remember? 

To vse opiše, predstavljaj si, če je mogoče.
=)

Dnevi v Kambodži grejo h koncu ... treba je bilo zapustit otok, it na nočni bus do Bangkoka, tam preživet še tri dni in na letalo, odletet v Minhen.

Palačinkaaa

Kaj imajo s temi palačinkami, no!?

Res jim je bolj malo jasno! Odločila sem se ukrepat!

Naročim pancake s čokolado pa ice kavo s sweetened mlekom ... dobim pa kaj?

Palačinko s tako malo čokolade, resss, škoda, da je ne moreš zdaj videt ...

v tistih zračnih luknjicah v palačinki se je vsedla, tam si jo videl, drugje pa ne!

Ledena kava je bila narejena pretežno z ledu in  pljunkom kave in mleka.

No!

Jaz se ne grem več, razložit jim grem! Te dni sem, če prav razmislim, kar dosti razlagala ljudem po kuhinjah o palačinkah, haha ...

Vzamem krožnik s palačinko in kozarec s kavo, stopim v kuhinjo in vprašam kdo mi je spekel palačinko.
Grem do tistega, ki je dvignil roko in mu tarzansko razložim, da, če naročim palačinko s čokolado, pričakujem zraven vsaj neeekaj čokolade, drugače je vseeno, če naročim samo golo palačinko! 

Opišem mu še kako bi zgledala idealna kava ...

Začne odpirat nutello in mi jo z jedilno žlico koplje ven ... tudi to mu ni šlo preveč od rok, zato sem vzela nutello v svoje roke in si jo namazala sama.

V kozarec s ''kavo'' mi je natočil še malo kave in zajtrk je bil končno serviran.

Zvečer, ja, khm ... res sem imela palačinka teden ... se vsedem v nek drug pajzl in spet naročim palačinko s čokolado in ledeno kavo z mlekom.

Zraven naročila sem pa torkat tudi razložila:
 

- da ne mislim plačat, če kava ne bo podobna kavi

- palačinka s čokolado naj bo s čokolado in ne plain

Haha, mlademu fantu se začne smejat, meni tudi ... ampak je štekal ... je rekel;

'' OK, madam, i know! ''

Pa jaz njemu; '' do u really ? ''

Tukaj še nisem jedla in upam, da bo kul!

Ne gre zato, da sem tečna, o, ne, res ne. V 99% sprejmem vse, kar dobim, ne kompliciram, briga me ... razumela bi, da bi bila to kamboška palačinka, npr., naročiš palačinko z marmelado, pa notri ni marmelade ... in, če bi mi razložili, da je to trik, da ubistvi vsi Kambodžani vejo, da notri tako ali tako ne bo marmelade ... ali pa, če bi mi razložili, da je nekaj, kar sem pač naročila kamboška značilna jed ... ja OK, logično, nisem pacient, da bi, če bi to bilo tako, tam nekaj težila pa utrujala.

Tu gre bolj za to, da imajo že dosti turistov, vejo kaj ponujajo in so škrti, leni, v kakšnem primeru pa kar oboje skupaj.

Saj plačaš za stvar, ne prosiš naj ti šenkajo.

In kaj me je čakalo na mizi, ko sem prišla z vode?
Najbolj huda palačinka, kar sem jo jedla v življenju!  

Okusna, tanka, evropska palačinka s čokolado!

Kava je bila nalita v kozarec za pivo, točno taka kot bi si jo sama nerdila, če bi jo lahko !
Jeeeeeeeeeees. 

Pojem in grem do fanta, mu čestitam za dobro hrano in se mu zahvalim.

Ko sem prišla naslednje jutro se me je spomnil in začel smejat, naročila sem pa isto kot včeraj.

Otres je kul. Tu sem plavala, čilirala, poleževala, pojedla največ palačink, še naprej čilirala in uživala. Zvečer sva s Špelo hodili v S. in tam dokončali dan.

Špela

Dnevi na Otresu so bili kul, všeč mi je bil.

Šla sem spet mimo Mushroom point-a, videla Ireno, ki se je pogovarjala z eno blond punco. Ahaaa, si rečem, to je sigurno ta Slovenka, Špela, grem pozdravit.

Pridem in se predstavim, ko me Špela začudeno pogleda in reče; '' a se ti Kanoni pišeš? ''

'' Jaaaa, kako veš ? '' =)

'' Jaaa, ne morem verjet, vem, da potuješ naokrog, pa vem, da je Iza redko ime in sem poskusila  ... ti si od Urše prijateljica! '' 

'' Ha, Intihar Urše? ''

'' Jaaaa'' reče.

=))))
Jaz prvih pet minut nisem vedela katera Špela to je, pač ena Uršina prijateljica, sem si mislila.

Potem pa, BUM! '' Špela, od Katje sestra, Špela ? ''

Noooo, fora je, da vem, da ima Urša prijateljici Katjo in Špelo, sestri ... in do zdaj sem bila bolj v kontaktu s Katjo, imam jo na FB, skupaj sva hodili na isto srednjo šolo, enkrat smo šle skupaj z Uršo na izlet na Dunaj, ves ta čas pa sem tudi vedela, da ima Katja sestro Špelo ampak to je pa tudi vse. Urša mi je že tudi kaj povedala o njej ... lahko bi jo prepoznala pa je nisem =)

Srečava se na drugem koncu sveta, v Kambodži na Otres Beach v Shinoukville =)

 

 

Jeej, ful sva padle v debato, pogovarjale sva se in skupaj odšle v Shinoukville, kjer je Špela spala ( na Otres je prihajala preživljat dan, spala pa je tam ).

Luštne tri dni sva preživele skupaj, čvekale, jedle, čvekale, jedle, čvekale, se kopale in smejale =)

Shinoukville, Otres Beach

V Sihanoukville je bilo glaaasno, žuralo in drlo se je, že sredi dneva je bilo dosti mladih nažganih in majavih ljudi.

Bus nas je dal dol na  Ocheteaul Beach, namen sem imela it sicer na Otres beach ampak lahko sem tudi tukaj ...

Scena mi ni bila všeč, šla sem na Otres.
Otres naj bi bil najbolj miren od vseh plaž v Sihanoukville in res je bilo tako.

Malo večji je, malo daljša plaža kot na Rabbit Island ampak prav tako umirjeno, čeprav na drug način.

Kaj pa vem, Rabbit je bil bolj kavbojski, več kur in rac se je sprehajalo, več luž je bilo po tleh, manj turistov. Otres je bil proti Rabbit malo bolj nafilan, a še vedno bi, če bi videla le Otres, rekla, da je prijetna in neturistična plaža ... samo potem si lahko predstavljaš kako je šele na Rabbit, ne ? =)
Pa maj je, vroče je, ni sezone, malo ljudi, milina ... Zna bit, da je tu januarja in februarja prav taka gužva kot kjerkoli drugje.

Šla sem pozdravit Slovenko Ireno, ki ima čez Mushroom point, bungalovčke na Otresu. 

Kul punca, simpatična =)
Sem prišla do nje, jo po slovensko nagovorila, ona pa dvigne glavo in reče;

'' čakiiii, ne, zdaj sem se pa zmedla, malo prej je prišla prav tako ena blond punca, prav tako Slovenka, Špela, sem v prvi sekundi mislila, da si ista ''

 Ko sva se načvekale sem šla nazaj v bungalov kjer sem se namestila in spoznala tri Angležinje, simpatične in zgovorne punce in zmenile smo se, da se čez kako uro dobimo pri sosedih v lokalu.

Tam sem jedla Amok, značilno kamboško jed, tak bolj gost curry, dušen curry, kamboški curry =)

Uporabijo ribo / piščanca / jastoga / polže, kokosovo mleko, turmerik začimbo, ki naj bi bila top sestavina za amok, kul je bil.

Ponoči se je ful ulilo, res ful, spala sem pod nadstreškom, nad mano je sicer bila streha ampak ni bilo sprednje stene, ( no, pač, kjer je bila glava, ni bilo stene, kjer so bile noge pa, saj so bila na isti strani tudi vrata ).
Tam je viselo platno, zabito z žeblji, zato sem ga malo nategnila  s povštri in nahrbnitkom, da je bil napet, da mi ni preveč pihalo, ne, čuj!

Fuuul je vleklo, zraven so šumeli valovi in fuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuul je bilo kul v takem spat.

Tak zborček narave :D

Kaj je pisalo na busu? Kampot!

Bus, ki je ustavil in na katerega sem se vsedla nevede kam pelje, je peljal v Kampot.
Kok kul je tako potovat- "kar bo pač bo"

V Kampotu se je uscalo ravno, ko sem našla hotel.

Počasi sem spila koka kolo in čakala, da se spuca ... šla čez mesto, ulovil me je večer.

Šla sem na palačinko v OM restavracijo ... in ončno prišla na račun - zelo okusna je bila.

Še naprej sem se šla zgubljat po mestu in Kampotu bi z lahkoto prej rekla mesto duhov kot Kepu!

Kep je umirjeno, prijazno, spočito mestece, nobenega ni nikjer ... v dobesednem pomenu besede, ja, mogoče že mesto duhov ampak v Kampotu pa vlada neka sivina, ne vem, težko je vse prenesti v besede ... pač, Kampot zgleda kot nek kraj, ki je bil dolgo zapuščen nato pa se je v njega naselilo nekaj ljudi. Kot po vojni, no.
V Kepu tega filinga ni. Tam je veliko narave, morje je zraven, ptički pojejo, vesel zrak je tam, v Kampotu pa malo žalosten.

Ampak se vseeno tu nisem počutila slabo! =)

No, hodila sem naokoli in se znašla pred nekim lunaparkom. 

OLD SCHOOL lunaparkom :)))) Ljudje božji, ZELOOOOOO old school lunaparkom :)

Še, ko sem bila mala smo imeli bolj moderne ... bolj moderne naprave, bolj modern program, bolj moderno vse ....

Spet sem spala s podgancami, strop ni bil cel, a se to okej sliši? Ne vem, če dobro razlagam ... pač ni bilo letvic po vsem stropu, nekje so manjkale in tam so bile podgance, kukale ven in skozzz cvilile.

Premik

Dnevi so minevali, jaz sem šla nazaj v Kep, preživela še eno čudovito noč sama s sabo v lepem hotelu in zjutraj stala na cesti, čisto brez ideje kam bi se premaknila, kam bi odpotovala.

Hmmm.

Mama, ki je imela čošak z drobnarijami pred hotelom me je vprašala kam bi šla ...

'' Haha, ne vem '' ... 

Je rekla, da bo ustavila prvi bus, ki bo peljlal mimo naju in, da se bo tako avtobus, ki bo pripeljal prvi mimo naju odločil zame, haha,  kak deal sem sklenila ...

Seee you!

Razočaranje nad palačinko

Totalno se je uscalo in nebo se je spustilo fuuul nizko, šla sem spat. 

Legla sem na jogi na  tleh v koči in zaspala za tri ure, ko pa sem stopila iz koče, je šla Tina ravno mimo in mi prinesla ledeno kavo, haha, neverjetno =))) Težko bi bile bolj usklajene ... čvekale sva pred njihovo kočo in pile kavo.

Zvečer sem šla do konca kolib in se v zadnji vsedla ter naročila palačinko s čokolado, riž z zelenjavo in banana smoothie. Hahaha ... bila sem lačno dekle!

Pojedla sem vsega po malo ... ta palačinka me res ni prepričala, no.
Ameriška debela palačinka, ( ok, nič bad, vseeno mi je, tanka, debela, whatever evropska ) potem pa ta čokolada, ki sem jo komaj čutila na palačinki!

:O

Sploh pa testo, testo je bilo tisto neokusno ... nek puhast mehurček sem zvečila, brez okusa!

Aaaah ... lotila sem se riža in jajca, ki je bil serviran na vrhu, pa posrkala zmiksano banano.

Jutri bi še eno palačinkooo ampak tako, okusno ... jim bom razložila kakšno želim =)

Rabbit Island in slovenska familija

Hvala bogu sem naslednje jutro vedela zakaj  zvoni budilka, še z veseljem sem jo poslušala in končno le ugasnila, spakirala in šla na čoln na Rabbit Island =))

Rabbit - vsi ga opisujejo kot kul otok, otok, ki je way neturističen, lep, chilled out, z nekaj kolibami, ki nudijo spanje. Otok brez elektrike, z generatorji, ki jih izkučijo ob desetih zvečer.

Kambodžani sicer nekaj malega barantajo, a slabo jim gre tole ... slabo, haha!
Ok, vseeno bolj kot Tajci ampak ... ni to, to! Težko zbijaš cene hotelov ... ampak začuda tu na Rabbit niso bili tako trdi!

Za kočo je šlo =)

'' 7 usd, miss '' ... ja pa kaj še ... '' dam ti 4 usd! '' 

'' Nooo, evryone pay 7 usd '' ... '' so ... i want to pay 4 usd ''  ... '' pleease ''

 

Pride do mene in reče '' OK, let's go ''  ...  Kul!

Odložila sem ruzak, šla v restavracijo ( leseno kolibo, kjer se prosto šetajo piščanci, mali piščeti, race, male račke, petelini, krave, ščurki in podgane - podobno kot v Afriki ubistvu! ) na omleto in bageto, tam žvečim, nekaj sanjam, vmes pa z enim ušesom poslušam in gledam mlado mami z dvema otrokoma, ko plačuje domačinki za zajtrk, nakar se mlada mami zahvali gospe ... nato gospa njo vpraša kako se reče v njenem jeziku - thank you -

... '' hvala ''  reče mami.

Oook,  zbudim se,  bolj na široko odprem oči in postanem bolj pozorna, 

'' heeeej Slovenci '' zakričim.

Tina, ki s punčkama in možem ( Berlinčanom ) potuje po svetu od letos marca in vse dokler ne bo starejša hčerka stara šest let, ko bojo odpotovali nazaj v Berlin zaradi šole.

Za zdaj je plan ostat nekaj časa še v Kambodži, ona bo v P.P. učila angleščino, čez nekaj časa grejo v Iran, kjer bo mož ( mogoče tudi ona, še ne ve ) delal v gledališču, sledi Indija, ostalo pa pride neplanirano, je rekla.

Čisto na relax familija, punčkama je bilo najbolj pomembno, da sta imeli vsaka svojo palico, ki so jo vsak dan znova poiskali in pobrali s tal, se držali za roke in sprehajali.

Pa baje sta se punčke čisto zagrele za Budo, vsak dan želita it do kipca Bude ( Tina pravi, da jima je ta ideja in močna želja po Budi zrastla brez  pomoči, vsiljevanja, vzgleda ).

Starejša si celo majčko na desni rami porine pod pazduho in sama sebe kliče menih :))))

Ko jo zebe pa reče, da meniha zebe, haha. Sweet.

V tej koči sem imela spet podganji obisk, ležala sem in nekaj brala, ko se mi je zazdelo, da čutim nekaj na letvicah, ki držijo strop, pogledam gor in v istem hipu, ko sem obrnila glavo, vidim podganco, kako otrpne, hahahahaha. Kao, '' ni meee, saj me ni '' =)

Ahhh, berem naprej, podgana spet začne šetat, spet pogledam gor, podgana spet otrpne.

Ni pa nič cvilila kot se za podgance spodobi =)))

 

Gospod

En gospod me je ustavil in vprašal kako sem, kaj delam tu. Povedala sem mu in ga vprašala enako. 

Ni bil iz Kepa, prišel je iz Phnom Penha, za vikend, s prijateljico.

Okrog šestdeset let bi mu dala .. še en prijazen ata. Prav tako kot tisti na busu.

Le, da mi je ta sam začel razlagat svojo zgodbo. Še ena žalostna zgodba, polna solznih oči - mojih in predvsem njegovih.

:''(

Ni bil kar nek ata, ki bi mu bilo dolgčas ali pa nekdo, ki je malo zmešan od vse te vojne, ravno nasprotno, zelo lepo oblečen, lepo se je obnašal, perfektno je govoril angleško.

Tudi on zdaj živi v Ameriki - leta 1975, ko se je začela vojna je tja emigiriral, bivši pripadnik CIE.
Ženo in otroke je pustil v Kambodži ... nisem preveč spraševala, kar ni običajno zame ampak tu, v tej situaciji sem zabremzala.

Pustil ne ravno zato, ker bi bila to njegova  želja pač pa ker baje ni imel izbire.
Najbrž CIA ni pustila, da emigrirajo vsi, ali pa je želel najprej on v Ameriko preverit situacijo, vojna v Kambodži se je ravno začela, ni mislil, da bo hudo, vmes pa se je zgodilo, kar se je. Predvidevam, ne vem.

=(((

In, ko sva se razšla sem med hojo razmišljala mimo koliko ljudi grem vsak dan v Kambodži, mimo koliko vdov in vdovcev, mimo koliko sirot, mimo koliko žalostnih, strašnih zgodb ? Mimo koliko solz, bolečin in strahu, ki so jih dali skozi?

Mimo koliko podob ... 

... koliko pa je srečnih zgodb?

Vsi, ki so preživeli vojno, pohabljeni ali ne, revni ali ne, sirote ali ne, vsi imajo iste izkušnje, spomine, prizore, slike pred očmi, več ali manj s podobnimi zgodbami ... in vsem je hkrati bilo boleče srce.

=(

Treba je it na morje, plavat!

Slaba dva mastna, debela meseca sta minila odkar sem se namakala v morju, ups, indijskem oceanu ... Vem! Še predobro vem, bil je 10.3., ko sem zapustila Arambol ( Goa, Indija ).

' Deeeej, pejt mal na morje', sem si rekla ... Rabbit Island imaš dvajset minut stran s čolnom.

Že nekaj časa se nisem valjala po plaži in skakala v vodi!

Tooole bi spet! ( Btw, na sebi imam iste obleke čeprav sem fotkana na različne dneve v različnih krajih, hehe ).

( 

In res, zjutraj grem. Kao....
Spala sem do dvanajstih in pri tem zelo uživala. Kot krava sem ležala z vsako nogo na drugi strani postelje ( postelja je bila mega velika ) med svežimi in dišečimi rjuhami .

Budilko sem sicer slišala ampak sem jo gladko ugasnila ...

... tega se spomnim ampak ne spomnim pa se, da bi v tistem, ko sem jo ugašala, vedela zakaj mi zvoni ... zato sem si najbrž mislila, da je to vse skupaj napaka in jo ugasnila, haha.

Ko sem okrog dvanajstih prišla k sebi sem dojela kater dan je, kak plan sem imela za ta dan, IN tudi zakaj je zvonila =) haha.

Ni panike, en dan več v Kepu je čisto kul. Šla sem na dooolg, res dolg sprehod, samo hodila sem ... do ene šestih zvečer.

Naum, Ben in šola

Z Nuomom - Japoncem sva prvi večer v restavraciji na vrhu spoznala Američana Bena, ki potuje po JV Aziji, v Kepu pa se je ustavil za tri tedne, ker prostovoljno pomaga pri Australki, ki v Kepu živi in uči lokalne otroke angleščino.

Jutri grem z njim pogledat kaj jim kaj dogaja =)

-------------

Ob dveh popoldne sva se z motorjem odpeljala v vas v ''šolo'', šolo na prostem, a s streho, če slučajno dežuje.

Gospa je bivša učiteljica, for suuure! In yes, prav sem imela! Prav na čelu ji piše, tak nastop ima, da ga težko spregledaš ... prijazna, stroga, z distanco, a vseeno odprtim srcem.

Bolj na češko se učijo, ravno tako kot v Keniji v Mombasi kjer sem prostovoljno delala tudi jaz, le z razliko, da kenijski otroci zeeeelo dobro govorijo angleško.
Itak, saj je drugi uradni jezik angleščina, vsa poročila na TV imajo v Keniji tudi v angleščini, pouk poteka v angleščini, vse, vsi predmeti, z izjemo ( bantu ) swahili, seveda.

Kep =)

Kep!

Keeeeeeeep, ljubim te!

Našla sem NAJLEPŠO in NAJBOLJ čisto sobo na vsem tem potovanju!

Rjuhe in brisače so oprane, kaj oprane, še dišijoooo! Kaj dišijo, še nove so! Kaj nove, še lepe so! Kaj lepe, najlepše so!
Oh. Večkrat na dan jih voham in zraven od zadovoljstva mižim. In se smejim =)

Vse je čisto, vse je zglancano, A LE LU JA !

AAA LEEE LUUUU JAAAAAAAAAAAAAAAAA!

                                                       

                                                                    napis v sobi :D

 

Po malem skozi ves dan tako v Kepu miže voham rjuhe in brisače in ležim na postelji kot razštelana krava. Noge mi bingljajo iz postelje, vsaka na svoji strani, ker je postelja pač tako široka, da se res lahko nakobacam najbolj na široko možno in uživam.

Kep je bil moj drugi dom v Kambodži ... družina, ki je upravljala hotel v katerem sem bivala je bila noro prijazna, noben se ni ubadal z mano, noben ni buljil, noben ni nič spraševal, hkrati pa so bili vedno vsi prijazni in štekali smo se.

Na vrhu je bila restavracija, ki jo je upravljal prijatelj od lastnika hotela,  kjer sem hengala na jutranjih zajtrkih in buljila v razgled na neskončno morje, na never ending palme ob morju in se zraven čudila tišini.

Mesto je kul, ful mirno in načilirano. Nekje sem prebrala, da je Kep mesto duhov in res se zdi tako.

Veš,  v vsaki državi se najde nek plac, ki ti še posebno priraste k srcu, Kep je eden izmed teh.

Tu nisem srečala nobenega vau človeka, nobenega vau dogodka ni bilo, vseeno pa je bilo vse en tak vau.

Nekaj v zraku je bilo vau, pa moji filingi so se v Kepu počutili vau, tako, da je Kep zame res en velik VAU.

Enega Japonca sem ujela, ko smo stopili dol z busa, tako, da sva si delila rikšo in skupaj poiskala ta lep in čist hotel. Kep je znan po rakih in ga tudi imenujejo Crab town =)
Skoraj vsiii street vendorji ( mami, ćošak po domače ) prodajajo rakeeee, povsod so sami raki!

Dobiš jih v vrečki in jih ješ kot čips ... folk poseda po škarpah ob morju in na polno jejo, res, vsi se bašejo z raki!

Da je pa še bolj smešno, nekje stoji OGROMEN kip RAKA hahaha, neverjetno, kako smešno!

Rakov nisem probala ampak baje so res dobri, Phnom Penhčani prihajajo na vikend oddih v Kep, ker je najbližje obmorsko mestece in hkrati na rake.

Grem v Kep

Iz P.P. sem tudi sama spokala po dobrem dnevu, nekje celo jutro in cel dan dan sem se odločala kam bi sploh šla, kaj bi rada? 

Čisto vseeno mi je bilo, kupila sem pač na hojladri eno bus karto, nevede kam pelje bus. Prav probala sem, hotla sem it na blef.

Kaj bom že tam ... nekaj že ... nobenega ni, da bi nasprotoval, da bi imel druge ideje o poti, druge želje, psssst, sama sam svoj poglavar, sama svojega časa gospodar =)

Peace

Nekje v parih urah sem se priguncala v kraj Kep.

Na busu je bil moj sosed en star ata, ki mi je razlagal o Khmer Rouge :(
Žalostne zgodbe, srečne zgodbe, žalostno življenje prej, srečno zdaj ...

Star 66, prijeten :) Pol Plot je bil =(  kaj jim je naredil. OM sai ram za njega.

Med vojno je uspel pobegnit v zadnjem poglavju v USA, prej je bil v begunskem kempu na Tajskem in še nekje ( ne spomnim se ) na koncu mu je s sinovoma le uspelo prispet v USA, žena pa je s punčkama ostala v Kambodži ( obstajala je možnost, da jih med potjo ubijejo, zato nista hotela, da bi se vsi podali iz Kambodže ) in tako se je družina razdrla.

Na vsake toliko mu jih  je uspelo prit v Kambodžo obiskat.

Minilo je več let, on se je v USA še enkrat poročil ( s Kambodžanko ) s katero ima nekaj otrok, kasneje ločil, vsi otroci so v teh letih zrastli, živijo v USA, on pa je odšel pred parimi leti nazaj v Kambodžo, kjer živi z novo punco.
Otrok ima en kup, pol v Ameriki, pol v Kambodži ... pogreša jih in ne vidi prav dosti.

 Je rekel, da se je dosti Vietnamcev in Kambodžanov v času vojn preselilo v Kalifornijo, ena plaža je znan po Vietnamcih, neka druga pa po Kambodžanih  :)

Adijo Ilya =) до свидания

Ilya je rekel, da je Kambodža strange in, da gre, da ne more več.
Da bi čimprej rad prišel na Kitajsko in tako sva se po dobrem tednu razšla.

Hahahahahhahahhhhhhahaha :)

:)

Killing Fields

 Killing fields

 

S 21 Tuol Sleng Genocide Museum

Kaj naj pišem tu?

Zgodovino si lahko prebereš na Wikipediji, bila sem žalostna in razočarana, čeprav sem vedela že prej kaj se je tam dogajalo ampak slike, opisi in izpovedi ljudi so v "živo" res slikovite in povejo preveč.
Energija v živo in črke v knjigi, ki jih bereš iz Slovenije ti dajo drugo izkušnjo.
Izkustvo tega v živo presega vse.