Mami!

Maaaaaaami, a ves, da se skoraj vsak dan spomnim nate!

Vedno, ko gledam v sandale se ti ful zahvalim, ker fuuuul dobro hodim v teh sandalih crocsih, to je nekaj tako udobnega!
Res ful hvala, da si mi jih kupila! Fuuuul hvala!
Pa ta model se grd ni, hehe.


Sem pa vceraj videla v Crocs trgovini enak model, pa sem mogla moje sandale polozit kar zraven novih, ker nisem verjela, da je enak model - moji so ze cist barvo zgubili!
So pa dragi tukaj - 52 eur!
Ti si dala okoli 20 eur, a ne?

Imajo se cisto crne, pa crne kombinirane z rjavo, rdece, itd.,

Meeting z Davorinom in burmanska viza

Davorina sem spoznala danes  med cakanjem v vrsti za pridobitev burmanske vize.

Jutri ob 07.20 jo piciva v Yangon, ura je zdaj 21.00, ob 23.00 se odpeljem na letalisce in tam pocakam na let. Aha, tocno, prej se grem pa se zmasirat, hohhohoho.

Zjutraj oddala formular, popoldne dvignila vizo, placala sicer 32 eur - 12 eur vec, ker sva zaprosila za express viso, ki ti jo naredijo v enem dnevu.

Btw, vceraj sem naletela na tri ogromne, siroke, visoke, lepe, urejene in neskoncno fensi shooping centre.

Kar obstala sem in gledala pa gledala in gledala in se se kar nisem uspela nacudit temu bogastvu.
Shooping centri so prav prepleteni en v drugega in v vrhnjem stuku je cinema area, z vsemi moznimi world wide fast food verigami, po tleh je cist hud tepih, kristalna luc na stropu, ogrooooomen prostor in se bolj ogromna kino dvorana.
Kako je to feeeensi, no!
Noro... pa kaksni so high class Tajci, res urejeni in lepi. No, Tajke so lepe, Tajci bolj ne :)

Pocutim se kot revni cigan, pocutim se kot Indijc, ki mu je vse na Tajskem drago. Grem howmuchat.

Ja, resno, no!

Uletela sem iz Indije, kjer sem za nasih dvajset centov jedla, za en euro spala, se za dva eura oblekla, potem pa se znajdem v Bkk, ko hocem v lokalnem cosku narocit kavo in mi jo zaracuna en euro.

Kaaaaj?

Pa sem najprej mislila, da nategujejo potem pa hitro dojela, da ne in, da ima vsak cosak priblizno konkurencne cene.

Ooookej, bo pac malo drazje, bom ze prezivela.
Ampak res sem se pocutila kot en cigo migo, ki je navajen na poceni zivljenje.
Indija me je razvadila.
To se svet ni viiiiIIiiiIIIIiiiiIIIIiiiiiiideeel, mami, cuj!

:O

Sem sla raje kar malo howmuchat, je ceneje, ahahahahah.
Sicer pa sploh ni smesno, ker imajo toliko lepih cot, da bi vse pokupila, a kam naj jih dam?
KAAAAM?
Mogoce bom poslala domov, res so mi vsec.
Ja, veeem, mami - ne potuje se zato, da se nakupuje, vem! Saj imas prav.
Ampak res so taaako lepe, pa pri nas tega ni, pa bolj poceni je kot pri nas, pa toliko izbire je, pa, pa, pa...
No, ja.

Sai Ram Indija, kmalu se vidiva. Bangkok!

Evo me, tukaj sem! Priletela po stirih urah v Bangkok.

Noc na letaliscu v Mumbaju je bila zeeelo kratka, tja sem uletela sele okrog 03.00 ponoci / zjutraj do takrat bluzila in pohajkovala, snofala in se poslavljala od ljube Indije.

V Bangkoku sem sla iz letalisca na skytrain do mesta, tam switchala na taxi in bila okrog 16.00 na ulici polni z mladimi in pijanimi turisti.

Ah, ja. Indijaaaaa! Miss u!

Med postopanjem po ulici sem dojela, da sem s hrbtom obrnjena proti indijski restavraciji, tako, da sem v hipu zavila notri, se vsedla za mizo, popila pivo, napisala eno pesem in pustila ruzak Indijcem medtem, ko sem sla brskat za poceni hotelom.

Ob 19.00 sem bila ze razpakirana in besnela po ulicah Bangkoka.
Vse je crazy in imela sem domotozje po Indiji.
Tako kot sem na letaliscu v Nairobiju jokala za Afriko, sem v Bangkoku obujala spomine in zganjala nostalgijo za Indijo.

Nihce me ne buli ... pa ne, da to ravno pogresam ampak zagotovo opazim razliko med buljenjem in ne buljenjem, haha.
Pa nihce se noce pogovarjat z mano, tako kot to pocnejo v mother Indiji.
Prisedem h kakemu atu ali mami in zeeeelo malo je takih, ki ti vrnejo nasmeh ali se kaj pomenijo.
Whatever, no...
Vcasih se prav nesramno razburijo, ce jih kaj vprasas ali pa malo zakricijo nate.
In zdi se kot, da jim je vse odvec.
Pa zelo slabo govorijo anglesko.

Ok, izjema je bila ena stara mama, urejena stara mama, ki je v enem cosku srkala neko lokalno zganje in sede poplesavala na mojo zeljo v fotoaparat, ahahahahaha.

No, ja. Jutri grem howmuchat.

Receptor: ''where u, i dont see u never''

Haha, ja, Mumbai me je res polno okupiral, komaj sem bila kaj "doma".

Prvo noc sem spala tri ure, naslednjo dobrih sest ur in zadnjo stiri.
Pa sploh nisem zurala, samo naokrog sem hodila in bluzila.

I like MUMBAI!

Zadnji dan sem prezivela par ur z mami na skajpu in v druzbi  Etiopijca, ki studira v Indiji, zivi pa v Usa, haha, ker mix. Pet let je prezivel tu, zdaj pocasi odhaja nazaj v Usa.

In ful je bilo smesno, ko sva sedela v istem cyber kafeju, ko je videl, da na polno govorim z mami je pogledal v kamero in rekel, ''aaah, your mother talks to much'' !

Hahaha, maaami, a vidis!

In kaj pocnem danes, je vprasal.
V kino grem gledat hindu movie in se past po trgovinah!
'Ok, i'll go with you'', se je povabil. Pa ok, saj je bil res prijazen in tudi druzba kdaj ne skodi.

In predno zares odidem setat in bluzit po mestu, se moram odlocit kdaj grem iz Mumbaja in  kam bi sla, kam bi poletela? Jutri poletela, pravzaprav!
Khmmmm, khm,  ne bi ampak kam bom poletela?

Burma zveni fino in zelim si jo videt! Grem tja? Ok!
Okeeeej, kupila sem karto za v Bangkok, kamor letim ze cez stirinajst ur, tam nekaj dni pocakam in odletim v Yangon!

Mumbai, Gufran in ulica s prostitutkami

Gufran mi je dal stevilko, da ga poklicem, ko bom hotela sightsee-at.
In, ko sem ga poklicala, da bi se zmenila za jutri, je rekel, da pride pred hotel, ce mu povem kje bivam, da se zmeniva osebno.

No Gufran je prisel, ful je bil smesen, nic vsiljiv kot znajo bit Indijci in rekel, da me  zdaj pelje pogledat prostitutke, haha.

Jaz pa njemu, ''aaaam, hmmmm, a zdlje, aaammm, hmmmm, kaj pa, ce si psihic in mi bos kaj naredil, kaj pa, ce si cisti psihic in me bos prodal, da bom bela prostitutka''?

Hahah, pa je rekel da, ce je kdo psihic, da sem to jaz, da mi grejo take stvari po glavi, lol.

Rekel mi je se, da vsakic, ko naredis kaj norega - zivis, vsakic, ko ne naredis nic posebnega pa si ubistvu mrtev in, da naj mu zaupam.

Pa sem mu zaupala. Ob 00.00 sva se peljala v avtu, namenjena k prostitutkam, ki niso bile nic posebenga, vse so bile v sarijih, postopale so po ulici, ena se je kregala s policajem, drugace pa normalna, mirna ulica.

Ob 02.00 sem sla spat, ob 05.50 vstala, ker sva sla z Gufranom po Mumbaiu, v Gandhi House, v pristanisce gledat fish market in tadaaaam, peljal me je k sebi domov v slum!

To je bila pa res pika na i ta dan.
Ze cela Indija je en sam ljubi cosak, slum pa je cosak od coska.
Vsi so povsod, vse je glasno, glasovi ljudi, muzika, psi, krave, ozke, oooozke ulicice, vse je pisano, brivnice,  blato na tleh, javne pipe kamor hodijo ljudje filat vodo v svoje flase, da imajo vodo za tisti dan.

Videla sem sobo kjer zivi Gufran s svojo familijo - sobo, ne hiso :)

Soba ima manj kot 10 km2, notri pa je luknja za lulat in kakat (tusirat pa se hodijo v javni tuš), plata za kuhat, polica pri stropu kamor odlagajo vso navlako ( deke, posode ) in pa par blazin, kjer spijo vsi kot sardele - Gufran, njegovi sestri, njegova brata, oce in stric.

Cez nekaj casa sva odsla do brivnice, kjer se je Gufran uredil.
Sfriziral se je v gobico in pustil si je zalisce, hohohoho.
:)

Pa smetisce imajo na sredi sluma, ogromno smrdece pisano smetisce, ko ga preckas se vate zahaklja petnajst muh in okoli tebe vse brenci.

Slum je bil res mega, pa sploh ni spet tako bad. Mi je rekel, da je slum v Indiji cisto nekaj druegga kot slumi v juzni Ameriki ali pa vAfriki... hm?
Da imajo po vecini hiske vsaj malo zabetonirane in, da je okolica vsaj malo urejena, v drugih slumih po svetu pa,  da je slabse!

No, res mega izkusnja in ful sem vesela, da sem dozivela to in prezivela del dneva v slumu.

Gufran je star 25 let, kupil je dva avtomobila, da mu sluzijo za taxi, mislim, da je rekel, da mora placevat vsak mesec po 10.000 rupij ( 1 eur = cca 62 - 65 rupij ) - ene 5 let se mi zdi, da jih odplaca.

Na mesec pa s taxijem na vsak avto zasluzi med 40.000 in 50.000 rupij - to pomeni kar dober posel.
Najbrz prezivlja celo druzino in rekel je, da spara, ker se bo cez par let odselil in postavil manjso hiso v vasi blizu Varanassija od koder prihaja.
V slumu pa je se vedno zato, ker je kupit neko stanovanje ali manjso sobo izven sluma se vedno zelo drago.
In, da tisti, ki zivijo v slumu niso najbolj revni. Najbolj revni so tisti, ki lezijo v jarkih na cesti. Slum sobico je se vedno treba kupiti.

Mumbai

Po trinajst urnem guncanju in premetavanju na vrhnji postelji na busu sem docakala Mumbai.
Nocni bus je super resitev, ce so vsi vlaki zasedeni in, ce se ti kam mudi ... so sicer drazji, a te resijo.
In predvsem so neudobni, na vlaku se naspim kot kraljica, na nocnem busu pa poskakujem in cutim vsak kamen in lezecega policaja in, ne, nisem kraljicna na zrnu graha. Samo res je tako.
Vedno je top izbira v Indiji vlak, definitvno, a nisem hotela cakat, da se sprostijo vlaki za bohved kateri dan....

No, ob 10.00 sva prispela, poiskala Delight guest house, pustila ruzake v hotelu in picila jest.
Ob 15.00 je Zeljko odsel na letalisce in nazaj na Irsko kjer zivi, jaz pa se zgubljat po mestu.

In neverjetno ampak reees neverjetno domac se mi zdi Mumbai.
V hipu sem se znasla, orientirala, poznala okolico, nic tuj mi ni bil, no!
Sem brala v knjigah in slisala od ljudi, kako mi bo v Mumbaiu bedno in kako bom hotela se isti dan stran od tam, da je grozno busy mesto, da je noro itd., itd., pa sploh ni res?!
Mesto je super pregledno, siroko, guzve, hupanja in norenja pa je ravno prav...
No, meni se je Mumbai res prikupil, rada ga imam.

Se vedno nimam karte za naprej, ura je 22.00 zvecer ... jo bom kupila jutri, ko bom imela cas in energijo.

Spoznala sem taksista, res prijazen fant, ime mu je Gufran, nadaljevanje sledi :)

Filingi, Arambol ...

Arambol je nice, ceprav sem se bolj zacutila v Palolemu, sploh pa v Gokarni.
Je pa Goa uhuhu drazja od drugih drzav v Indiji.
Pa nasploh se mi zdi cisto druga Indija, drugacna, no.

Je rekel en Indijc, s katerim sem se pokonektala, da je dal bog prebivalcem Goe zahodnjaski nacin zivljenja in denar, a malo manj mozganov, haha.

Pa res veliko Indijcev je v Goi pijanih noc in dan.
Lepi avtomobili se vozijo po cesti, nikjer nobenih beracev, zenske so oblecene moderno, v sarijih jih vidis le nekaj, po vecini so v kratkih krilih, ne zakrivajo si strastno ramen, nosijo kratke frizure, zelo dobro govorijo anglesko itd.
Pa draga je, res je drazja od ostale Indije.

No, kakorkoli, naslednji dan sem se sprehodila po obali, hodila sem kar dobro uro in se zasidrala na pesku, plazi odmaknjeni od ostalih turistov.

Ful je bilo smesno, ko sta prisla dva mlada turista s kitaro in mi zacela pet happy birthday, haha.
Sem jima rekla, thanks, samo nimam rojstnega dneva, pa sta mi nazaj zabila, da verjameta in, da kdo je sploh rekel, da imam danes rojstni dan, haha.
Fuuul je bilo smesno.

No, Arambol je bil zadnja indijska plaza na tem potovanju. :( Sad sad, ampak okej, bom prezivela tudi na tajskih ali kamboskih plazah, ne bo mi hudega.

12.3. sva z Zeljkotom picila z nocnim busom v Mumbai.

Slikice in moje misli o kravah na cesti

Krave so res jake, no. Povsod so in smesne so. Ful so samozavestne, gledajo izpod obrvi, v vse in vsakega se vtaknejo,  meni nic tebi nic se sredi ceste vlezejo na tla in boli njih. ''Pejt pac okrog, ce ni placa, jaz bom tu lezala, ce ti je prav al pa ne!''

Hodis po cesti, za tabo krava, ki poriva svoj gobec v vsakega, ki gre mimo.

Oz. v vse kar vidi. Ce drzis vrecko, bo poslinila vrecko, ce drzis torbo bo poslinila torbo.

Ce gre mimo coska z zelenjavo in sadjem, se podrgne ob papaje in drugo sadje medtem pa jo ze podijo stran.

Ko jo napodijo, krava tega ne razume, zato v njo vrzejo zelezno zlico, ki jo na prodajalcevo sreco nudi njegov cosak, haha.

Potem priblizno dojame, odmuka in gre naprej.

Kao dojame, khm, khm.

... ker kljub temu se vseeno nadaljuje svoj pohod od coska do coska.

''muuuuuki se''

Prihod v Arambol

Pozni zajtrk in pivo na plazi je sedlo, od ene 14.00 do 18.00 sem se svaljkala na lezalniku na plazi in uzivala v ljubem miru. Sicer je malo pihalo, a vsaj vrocine ni bilo cutit.
Ob 18.00 smo se z motorji podali na Saturday night market, ki smo ga sicer  nasli, a je bilo potrebnih kar nekaj zgresenih poti in ovinkov, da smo prisli do cilja.
Saturday night market je meeeega, res kot en open air party s trance muziko, stojnicami s hrano, norimi oblekami, nakitom, cevlji, ljudi fuuuul in mislim, da smo se setali ene stiri ure, pa nam se kar ni bilo dolgcas.
In ceprav je Holi ze stokrat za nami, zgleda, da ga Indijci res jemljejo resno in se mu posvecajo kar se le da mocno - v mene je namrec nekdo uspel zabrisat barve medtem, ko sem se furala na motorju, ahahahaha. Res so prizadeti, noooo!

Povezava na Saturday night market:

http://www.google.si/imgres?um=1&hl=sl&sa=N&biw=1143&bih=660&tbm=isch&tbnid=4c-rbw6ivgH7AM:&imgrefurl=http://casacandolim.com/saturday-night-market.htm&docid=y9TpYrnxylZQEM&imgurl=http://casacandolim.com/pic/nite-market.jpg&w=500&h=322&ei=lYZlT4mxHoXNrQf6moW9Bw&zoom=1&iact=rc&dur=28719&sig=106997557333219930219&page=4&tbnh=147&tbnw=196&start=55&ndsp=20&ved=1t:429,r:1,s:55&tx=22&ty=390

Adijo Slovenci in Palolem

Prebudile sva se  v novo jutro, v nov dan, v nove dogodivscine, v novo sadno solato ''less pineaple and more bananas and watermelon, please''.
Ko sva pojedle zajtrk sva sle plavat in skakat med valove, popoldne budalit s kajaki na otocek oddaljen od nase plaze, res sva bile jake, no, haha.
Vsaka je drzala  svoje veslo in sva mahale ... ko sva vlekle kajak v morje - se predno sva sploh splezale v njega, sva ga spustile in, ko je prisel val je zabil kajak direkt vame in nazaj na obalo, aaauuuuu, Veronikaaaa, drzi ga drugic!
Prisle sva do otocka, raziskovale  bolj cudne morske kumare kot jih poznam iz Hravske.
Povsod so, reeeees! Nagubane, crne, mehke, z rozicki po trupu in cudno se napihujejo in migajo.

Hvala bogu nama je kajak ratalo iz vode zvlect bolj profi kot pa v vodo, tako, da ni nobene zadel.

Popoldne sva sle pes  cekirat na Patnem beach, k Uli, a Ule ni bilo, zgresila sem jo za dva dni.
Dva dni nazaj je sla na sever Indije urejat business vizo in potem nadaljevat pot v Slovenijo.
Sva pac hengale po plazi, sle neki spit in pojest, se zabavat in pogovarjat s Cookijem ( lastnikom restavracije) do poznega vecera.
Skoraj sva prespale v tem lokalu na blazinah na tleh restavracije- model je imel laptop in filme a sva se odlocile, da piciva nazaj.
Bile sva bose, padla je tema, tako, da nisve sle po isti poti pes nazaj ampak na ulico v vas snofat za rikso, a zal niso vec vozile.
Hmmmm, what to do, why like this man?
Zastopale sva modela, ki naju je pribrumal nazaj v Palolem. It was funnnnn!

Noooo, Zan ima danes, 8.3. rojstni dan, Dita pa 11.3., tako, da sta zdruzila praznovanje in sli smo v German bakery na vecerjo se imet fino.

                                                                    Dita in Zan

                                                        v objemu z Dito in Simono :)

                                                    
                                                          khm, khm, najine pensitve

                                                    Veronika me je naslikala

Eeej, ful ampak res ful imam filing, da se s temi ljudmi poznam ze ves svoj lajf.
Pac, s Simono se pocutim blizu, z Dito, z Veroniko, Zanom, Gasperjem, Zeljkotom, res mega, no.

Zvecer sva sle na nocno kopanje, ubistvu sva bolj kricale in skakale po vodi, haha.
In se imele fino, ddd.
Zatem cohale pasje mladicke, se sprehajale po ulicah, spoznala sem starejsega Italijana, ki je pri 17 sel prvic v Indijo, se vrnil, ko je bil star 25  in v Varanassiju 8 let sudiral tablo, od 31 leta pa redno prihaja v Indijo - je rekel, da je nehal stet kolikokrat je bil ze v Indiji, aaaah.
Pa tako fajn debate imam z ljudmi, prav mega je vse!

Veronika, Dita in Simona grejo papa, spakirale so stvari in se odpeljale - pa ravno, ko smo se lustno zaceli imet, smrk, smrk.
Pa par zadev sem jim spakirala za v Slovenijo, juuhej, se lazji ruzak imam zdaj.

Po dveh mesecih sem prvic spala sama - zjutraj sem spakirala in okoli 8.00 sem sla z Zeljkotom in Gasperjem proti Arambolu, kamor smo prisli s kar nekaj prestopi okoli 13.00 - nasli  poceni sobo na lustni lokaciji in se razpakirali.
Jaz sem picila na plazo in na pir, ob 18.00 pa smo oddivjali na motorjih na Saturday night market, kjer smo setali dobre stiri ure.

Palolem: Goa

1.3. je v Gokarno prisla skupinica Slovencev, Zana in Gasperja sem poznala iz asrama, Simono, Zeljkota in Veroniko pa sem spoznala na novo.
V Gokarni sem  vztrajala do 05.03. in se z novo druzbo pobrala v Goo, v Palolem.
S Katjo sva se locile, vsaka ima svoje zelje in prav je, da jih ziviva.

Startali smo ob 8.00 zjutraj in po parih prestopih z avtobusi prisli okrog 12.00 v Palolem!
Na busni nas je cakala Dita, Veronikina mama, ki je prisla v Palolem direktno iz asrama v Putapartiju.

Z Veroniko sva si delile najlepso bambusovo hisko, postavljeno na kolih.
Najlepsa soba v kateri sem v Indiji spala je to bila. Ljuuuubka, sploh si ne predstavljate, no!
Pa se kopalnico je imela notri in v sobo so me vodile tri lesene stopnicke in vse je bilo tako pravljicno.

 

Tri metre od hiske pa ze pesek, postelje za soncit  in morje, neskoncno penasto in valovito morje.
Ki je se posebno mocno sumelo ponoci, ko je vse utihnilo in se je slisalo le njega.
Zadnja stvar, ki sem jo vnesla vase pred spanjem je bil sum valov, prekrasno.

Palolem ima drug vibe kot Gokarna, a na obeh placih sem se pocutila ful domace in prijetno.
Druga plaza, drugi ljudje, drugi filingi, drug ti.
Prvi dan sva z Veroniko skakale v vodo, se soncile in proti veceru napadle vse coske in prodajalce z vprasanji '' how much''.
Ubistvu bi lahko rekla, da sva sle ''how muchat'', hahahahah.
Potem pa nobenemu nic jasno, ko prestelas vso trgovino, obrnes vsako zadevo, ki jo cosak ponuja in odkorakas ven.

Ful sva se ujele in ful sem jo vzljubila, odprta, nasmejana in nagajiva punca,16 let mlada!
In sploh se mi ne zdi, da bi bila med nama taka starostna razlika.
Ona ravno dovolj resna, jaz pa se vedno zadosti otrocja, pa je slo, hehe.

Z Veroniko sva bile ena bolj zgovorna od druge in Indijce sva napadale z najinimi pametnimi nasveti glede postavljanja cen in razlaganja ostalih nepomembnih zadev, hahahaha.

Pa kako Veronika vedno pomezikne, za crknit smesno zgleda, ko izvede ta pomezik.
Kao, da se dela vazno, ubistvu zaigra za dve sekundi afno, mi zafnano pomezikne, prime za roko in me potegne ven s trgovine.

To sem rabila! V Parih dnevih z Veroniko sem se spet pocutila zivahno in malo bolj zivo kot prej dva meseca s Katjo, s katero sva se sicer cisto okej razumele, furale pot, a preprosto ni bilo še prave  kemije.
Jaz za njo prevec zgovorna, ona za mene prevec zaspana in tako si najini energiji nista podali rok.
Ceprav je bila vsa pot super, imele sva se super, dozivele sva super stvari, velikokrat sva se od srca nasmejale in vrtele jezik.

Z Veroniko pa sva imele iste fore, iste misli so naju furale, scipale sva se za rit, zazele lahko noc pred spanjem  in dobro jutro, ko sva vstale, sposojale sva si stvari ena od druge brez tistih formalnosti in olikanih vprasanj, ''ali si lahko sposodim, ali lahko vzamem'' ...
... ko je katera jedla piskote, jih je druga brez vprasanj vzela zase iz vrecke in obratno ... nic ni viselo v zraku, skratka.
S Katjo pa vsega tega ni bilo in res sem pogresala obcutek domacnosti in sproscenosti.
A vse to nas uci in daje izkusnje in midve s Katjo jih imava skupaj  mnogo in hvalezna sem, da sva si jih delile. Super sva se imele, hvala Katja, super si!

No more village, its time for Kudle beach!

V  cosku pet minut stran od najine sobe sva okupirale lastnika, ki je imel lap top, modela iz sosednjega coska sva nafehtale, da nama zastonj posoja filme, ki jih je prodajal, tako, da sva imele movie night dva dni zapored. Znajdeva  se :)))

In, ko se je Shivaratri koncal sva zapustile vas in sibnile dopustovat na Kudle beach, Rock Namaste cafe je bil najin dom naslednjih 10 dni.

Rock Namaste je bil poln bambusovih  in zidanih hisk, dvorisce so zasedale kure in krave, ki so zgodaj zjutraj korakale po najini verandi, podgane pa zvecer, pred spanjem, po najini strehi.
Korak, korak, korak, step, step, step, pa cvilile so tudi, Miha!
Le, da nisem zapustila sobe, tako kot sem jo v Indoneziji. ( Miha, khm, khm ).
Mi je bil pa znan zvok, ko sem prvo noc legla v posteljo in zaslisala drobno cviljenje :)))) Thanks Indonesia !

                                                    hiska na Kudle beach

                                           otroci pred najino sobo se igrajo s smetmi

Spoznale sva dve slovenski druzini, mamo Ireno in sina Jaka, fotra Andreja in njegovo hcerko Luno.
Irena in Andrej sta stara frenda iz mladih let in skupaj prezivljata pocitnice vsako leto v Indiji, vsak s svojim frocom. Cist hudo, a ni?
Ganesh, natakar iz restavracije, kjer so ziveli Slovenci se je cist zajubil vame in se na vsak nacin hotel pridruzit potovanju.
Pa res, res, res nenormalno prijazen in simpaticen fant je bil.
Ful mi je bilo hudo, ko sem mu prijazno razlozila, da ne bo slo in da naj razume.

Rock Namaste mi je ponudil za druzbo Rorya, modela iz Anglije, Fabiana iz Francije, Davida iz Nemcije in Mateja iz Slovenije! Haha, res smo povsod, neverjetno!

Ves ta folk je bil zasidran v Gokarni, vsi so tam dlje casa, Gokarna je nekaj special, cist zares.
Pohal so ga sicer sto na uro, s Katjo sva ob vecerih imeli glavo v belem oblaku, haha.
No, ampak vso to druzenje in pogovori so nama kratili dneve, prehitro so minevali, ceprav sva vstajale med 7 in 8 uro zjutraj.
Folk potuje po vec let, mladi, stari, vsi.
En model iz Svedske je star 29,  po svetu potuje ze 8 let, pravi, da na Svedskem nima vec kaj iskat in se k nobenemu za vracat, da tam vec  ni doma.
Mario iz Brazilije je star 31, pri 17 je sel od doma in se vedno potuje.

A ves mami, liitle star is shining, ne just shining ampak shining.

Matej je sel pri 23 iz Slovenije zivet v alternativno vas v Spaniji, v Andaluziji, kjer si je postavil hisko iz slame in tam zivi, vmes pa potuje v Indijo in se kam.
Fabian rise grafite, res hudo slika, tudi v Namaste Rock Cafe je enega naredil, holly cow je narisal - potetovirano sveto kravo.


Produktivno smo ga hengali, no.
Vroce ja pa kot pri norcih, ni za lezat in se soncit, tudi, ce prides ob 16, se mucis do 17, ko koncno le  postane znosno.

Maha Shivaratri day

Shivaratri day: day before main day se voz vlece zvecer, najprej moski  po ulici gor, nato zenske po ulici navzdol - ne vem, ce je to pravilo ali ne, je bila pa stvar ocitna in opazna kako so si razdelili vleko.
Ubistvu  je to tako: voz vlecejo od spredaj in  zadaj, od spredaj se ga dejansko vlece, kar delajo moski, tja grede pa  voz od zadaj kao ''pomagajo'' / poganjajo najprej moski ( tja grede so moski spredaj in zadaj ) nazaj grede pa zenske od zadaj drzijo lesena kolesa in ga poganjajo.

Zvecer se nisem vedela kaj me caka naslednji dan popoldne, haha, pa sem ze mislila fak, kera guzva, ja pa jaaa, itak!
Izzaa, ne veš še kaj te čaka =)

 

 

 

                                   mmmm, restavracija, kjer sva jedle vsako jutro in vsak vecer

                                                  spot s kjer se najlepse vidi soncni zahod

                                                       na teh krpah vsak prodaja svoj riz

                                                                lingam s peska
                            





Popoldne ob dveh sem se znasla med taksno gneco in norijo, da nic jasno, ampak je bilo taaaaako hudo! Prav en tak trance party je bil to, wwwwwuuuuhuuuuuuuuuu!

Folku je dogajal, cetico je zabavala moska glasbeno podkrepljena skupina parih Indijcev, ki so vsak zase udrihali po svojem instrumentu, folk je zvizgal, sonce je PRIPEKALO, od mene je pa tekel svic kot se nikoli, prav zmatrala sem se, ko sem hodila za mnozico in se borila za svoj centimeter pod nogami.

Predno je voz speljlal smo na njega metali banane, kokose, ki so se razbili na lesenih stenah voza, pravi indijski festival, ki mi bo ostal mocno v spominu! (Kokos se vrze z namenom, da se ga razbije- simbolika ega- razbijes svoj ego. Ce se ne razbije, meces toliko casa, dokler ne rata.)

Katja si je dala na festival day naredit tatoo, vtetovirala si je Om, zadaj na vrat, pol ure pa je bila fertik, cist profi so ji narisali :)