petek, 4. maj 2012

Prvi dan v Yangonu


Moj prvi dan v Yangonu  je bil obarvan z lokalno druzbo. 
Neverjetno kako ti lajf vse postima. 
Z Magdo naju je taxist pustil vsako zase, njo pri modelu s kavc srfinga, mene pred hotelom.
Prvi zaseden, drugi drag, tretji spet zaseden...

'jaz; ''Pa daaaaj, taksist, povej mi za kak POCENI hotel, pliiiis!''
on; ''Pa saj to je POCENI! hotel, miss!''
jaz; ''Ne pa ni! ''on; 'Je! 10 usd  JE poceni!''
'jaz; 'Ooook, kam bi peljal lokalca, nekam, kjer je soba poceni!''
on; ''Same, madam!''
'jaz; 'Really?''
on; ''No!''

(Lol?)

jaz; ''Ok, what then?''
on; ''Ok, like this- cheap hotel almost the same like 10usd!''
(Hmmm, kaj zdaj hoce s tem povedat? )
jaz; ''What do you mean?''
on; 'Like 7 maybe 8 usd!''
'jaz; 'Ok, let's GO!''


Priiiiijazeeeeen! Pa ze vse je placano imel, pa si je kljub temu vzel cas in voljo, da me pelje okrog.

No worry, madam! I show you!

No, tisti hotel je bil za domacine in me niso sprejeli 
V hotelu nasproti so spet hoteli 10 usd, bom pac spala za 10. 
Je bil pa res fensi ta hotel.... lepa cista soba, s kopalnico, milom, brisaco, klimo in nasploh cel hotel je bil nobel.
Cena pa enaka kot  v luknjah , kjer so backpackersko polni, halo?

Zanimivo. What's next, je vprasal.
Hmmm, on bi pa res rad pomagal  in se druzil.
Ok, my plan is change money, i need kijat! ( Burma money)
Ok, i show you good bank ... in sva sla.

Po eno urni skrbi KDO in KJE ( CE ) mi bo sploh hotel menjat USD, sta slaba volja in cmok v grlu minila.
Ta bankovec je ukrivljen, ta ni cisto nov, ta je bolj rumen kot drugi, ta ima zarezo. Ta, miss, je pa umazan.
A se vi hecate al kaj vam ni jasno? Jaz nimam drugega denarja, ne me strasit, pliiis?
Vsi so bili ravni, polikani skoraj!
Vsi super kul in lepi, a ocitno se vedno ne dovolj za Burmo.

Ok, menjala sem po malo slabsem tecaju, 780 sem dobila, namesto 800, a vsaj menjala sem! Ufff.
Next?
Do you have time to go with me or what, Avsen?
Suuuuure! To se bere bolj kot Suuuuu!
No job?
Job, job! But not today, today special! :)
Sla sva na market, na trznico, kjer so stregli lokalno hrano, model je jedel nudelce, pil pivo in kadil marlboro rdece. Jaz pa sem z uzitkom pikala kuhano tapioko in se zraven spominjala Afrike.

Ob 15.00 sem z Magdo zmenjena pred pagodo, da jo skupaj mahneva obcudovat :) in vse do konca dneva je rekel Avsen, bo ostal z mano.
Sla sva na kavo, kupila sem si krtaco za lase... cedprav ... mogoce sem si nabavila krtaco za pse, zgleda ze tako.
Cese pa ok, to je glavno!

Ne ve kaj je facebook, maila nima, telefon pa ima na pol. Avsen, valda. ( Magda ne, ona je s Poljske, haha.)
Fifty, fifty, je rekel.
Ce ga zelim dobit moram poklicat njegovega soseda iz druge hise, on bo sel do Avsena in ga obvestil o klicu.
A le ob 7 am in 10 pm. Vmes dela. Potem pritece iz svoje hise do hise soseda in je tam lahko pet minut.

Sprehodila sva se po ulicah blizu pagode in si krajsala cas. Lepo je bilo, ful lepo. Tako posebno. Ta dan in tega cloveka ne bom nikoli, nikoli pozabila.

Ob 15.00 je Magda ze sedela na stopnicah in me cakala. 
Heeeey, heeey!
S. pagoda je res cudovita, bogata, pisana, raznolika, mirna, lepa. Vau, vau.

Avsen je vmes med obiskom pagode dvakrat pocepnil in zmolil z ostalimi verniki, sel umit majhen kip Bude in me vsakic (kao) neopazno cakal pod stebrom kakega templja, da se premaknem naprej, da je sel za mano. 
Oook, mogoce se je malo zagledal.
Ful prijazen je bil, to pa res. Prijeten clovek.

Hja, z njim sem prezivela devet ur in res se je bilo tezko poslovit, se v stiku ne moreva ostat. :/

Zmenila sva se ob 20.00 na busni postaji cez teden dni, kamor bom prisla po ogledu skale Golden Rock oz. Kyaiktiyo.

Kot v Sloveniji dvajset let nazaj.

Z Magdo sva se objele, poslovile in razsle z besedami, ''se vidiva''. Nekoc, nekje.


Nazaj v hotel sem sla z mestnim busom, izstopila pri Sule Pagodi in se uspela cez minuto izgubit.
Minilo ni niti pet sekund, ko je do mene prisel simpaticen, lepo oblecen, prijazen Indijc in vprasal, ce mi lahko pomaga?!

Seveda mi lahko! Prooooosim, pomagaj mi, hehe.
Pelji me do Pyin Oo Lwin 2 hotela.
V momentu je vedel kje se nahaja in sva zakorakala po temni ulici. Ko sva prisla do vhoda, sem ga naciganila, da naj me pelje na eno dobro, poceni vegi hrano.

Ooook, let's GO! 
Indijski GOOO.

Suuuper je bilo, ful okusno, precej poceni in naaaajbolj njaaam!
Tofu in zelenjavni zavitki. Res jim je jasno, vse jim je jasno - kako se spece in kako skuha, v vsem so mojstri!

No, sla sem se enkrat na net pogledat kaj pravi Davorin, a nobene nove poste.
Ok, preverim zjutraj se enkrat, za danes pa je to, to, mrtva sem. Grem spat v lepo, hladno in cisto sobico.
Noc!


2 komentarja:

  1. jao,jao, Burmanci in njihovi dolarji...pa kaj jim ni jasno ???a mislijo,da turist dobi za vsako potovanje v Burmo čist na novo naštancane dolarje,al kaj ?? Pa veš,da sem jih čisto ZARES polikala,vsakega posebej in so se mi zdeli prav lepi...oni pa težijo !! No,glavno je,da si imela tako lepe izkušnje z Avsenom in drugimi lokalci...res so fajn ljudje na tistem koncu sveta,vsi po vrsti...

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja... raj ne mislim vec na un moment, ko sem ze mislila, da se moram obrnit in it nazaj v BKK, ne bi bila prva in ne zadnja... ves kok folka sem srecala, ko jim enostavno niso sprejeli USD in so pac mogli spojat iz drzave... jao!

    Ampak konec dober vse dobro :)

    OdgovoriIzbriši