petek, 11. maj 2012

Spet nazaj v Bangkoku

Spet sem v Bangkoku, spet v istem hotelu, spet ista scena.
Hotela sem udarit en res majhen shooping, pa se je tako uscalo, da me je vse minilo in sem sla spat.

Naslednji dan sem hotela le uresnicit idejo, a sem zjutraj, po tem, ko sem spila mango smoothie po osmih dneh posta (imela sem tezave s trebuhom, zato sem mislila, da ce udarim post, da bom izstradala vse mozne crve oz. bakterije oz. komurkoli ze oddajam zastonj stanovanje tam dol, haha).


(Jaaa, v Indiji sem dala preverit blato in mi je doktor rekel, da imam samo "za dva plusa črvov"  in, da crvi oz. karkoli ze imam niso tako nevarni in, da oni začnejo zdravit ljudi, če imajo za " tri pluse črvov").

Tako, da sem jim hotela dat kontro ... no, skratka, da dokoncam, po osmih dneh posta, ravno sem srkala po slamici zadnje kapljice mango smoothija, stala na kriziscu Siam Square vsa potna, se zacela  trest in v naslednjem momentu bruhat.
Bruhat!

Bruhat po ulici sredi Siam Squer fensi predela Bangkoka ...

Res me je tako zvilo, da sem sla sedet ob cesto na tiste lonce, kjer so ponavadi posajene roze, nakar se enkrat bruhnem.
No shooping day for me, I guess.

Vse kar sem si zelela je bila hladna soba in lezanje, do hotela je bilo pa še ene dvajset minut s colnom ali dobre pol ure s taksijem in pocutila sem se prevec mehko, da bi se takoj spravila na noge. Zato sem še kakih pet minut vsa sključena in brez energije sedela na loncih z rožami.
Pogledam levo, pogledam desno, pogledujem za  placom kjer bi se lahko mogoče mal odpočila.
Za vogalom sem zagledala tatoo studio, sla notri, jim razlozila kaj se dogaja in tam odspala tri ure.
Klima in kavc sta me spravila dovolj k sebi, da sem sla med potjo v hotel v trgovino po stiri banane in stiri litre vode, v primeru, ce obticim v sobi za kak dan ...
... ampak, poglej, poglej!

V sekundi, ko sem legla v posteljo sem zaspala, in se cez tocno dve uri zbudila kot nova! Wow!
Jeeeeej, vsa zadovoljna sem se sla stusirat, pojedla banane in se odlocila, da grem pa vsaj v kino, ce s shoopingom nimam srece :D

Innnn, spoznala Iracanko :) pred enim dnevom je prisla iz Indije.
Vsa umirjena in lepa je stala in sprasevala taksista za China town, jaz sem se ustavila, se sama ubistvu ne vem zakaj, jo nekaj vprasala, ona pa se je zgleda v istem hipu kot sem jo ogovorila premislila, skenslala China town in me vprasala kam grem.
''Sibam v kino in na kavo! Gres?''
''Grem!''

Splanirale sva si par dni potovanja skupaj, a je vse padlo v vodo, ker sva se naslednji dan zgresile, ona pa je tako ali tako cez tri dni sibala nazaj v Iran.
Pa drugic.. mogoce v Sloveniji ali v Iranu.
Podobne zadeve sva imele cez, kar se tice preteklosti in sedanjosti.

četrtek, 10. maj 2012

Filmcki o Burmi (youtube)

 Mami, klikni :*


Voznja na Golden Rock:

http://www.youtube.com/watch?v=uiOni4-pV-s&feature=related

Voznja na Golden Rock 2 :

http://www.youtube.com/watch?v=axCSr7U3tBE

Kratki film, ki prikazuje Burmo:

http://www.youtube.com/watch?v=CV0vfB6IVjM






Burma - the end

ulice Burme



Hrana 2


hrana Burme














Hrana

Burma, instant nudlci zmešani z nekim prahom







Obrazi Burme


Burma, druga najvecja drzava v southeast Aziji, ima vec kot petdeset miljonov prebivalcev, Yangon pa je najvecje mesto v drzavi. 
Mandalay drugo najvecje mesto in zadnje kraljevo mesto.
Bagan, najvecja naselbina budisticnih templjev na svetu, ( vec kot 4.000 templjev ) ob reki Irrawaddy.
Ceprav manjsi kot Angkor, se lahko Angkorju postavijo ob bok  ( mene je definitvno Bagan preprical bolj kot Angkor ).

(Jaaa, pisem s Kambode se za vse nazaj... psst ).























                            


             Avsen, človek, ki mi je pomagal preživeti prvi dan Burme, od jutra do večera.
 Nikoli te ne bom pozabila, najbrž pa tudi videla ne več, saj nisi imel telefona in ne naslova. 




     


Misli o Burmi


Kako me lahko Burma asociira na neke place v Afriki, Indijo in divji zahod hkrati?
Divji, divji zahod, zahod s televizije, hehehe.

Siroke ceste, siroke krajine mi kazejo pusto, oskubljeno, bez, suho puscobno dezelo ... cez pol ure se mi narišejo palme, kar z lepega zrastejo grmicki, krave in koze si delajo druzbo, predvsem pa so pagode tiste  - pagode, majhne in velike, zlate in kamnite, ki stojijo na vrhu hribov in se kazejo - tiste, ki me opomnijo kje sem. 
V Burmi. Golden city.


Pritlikavi grmicki, nad njimi visoke ravne palme, nekatere kosate, druge ne, pusta savana, pesek na cesti, neobdelana zemlja, cesta, ki to vcasih niiii, obmocja mlak, luz, oz. necesa mokrega pac...







Nekatere hise, dvorisca his ... me mocno spominjajo na tisto Afriko, ki sem jo obiskala in uspela spoznat do zdaj.

Na divji zahod me spomnejo kocije s konji, pa nasploh utrip Bagana z lesenimi hisami, garazami, lesenimi stopnicami znotraj his ...





Otroci, ki tecejo za busom in poskakujejo, se s siroko odprtimi usti smejijo, da jim vidis vse zobe, z izrazom, ki kaze res eno samo in cisto veselo veselje. 










Posevnooki, prijaaaaazni, neskoncno topli, ustrezljivi, noro super ljudje pa so tisti, ki delajo Burmo posebno. Zareees posebno.




Ljudje, ki strlijo in cepijo sredi polj in krasijo to zlato dezelo.

Na Indijo se npr. spomnim, ko sem na mestnem busu, ko se sprevodnik dere in voznik beeesno besni slalom po naguzvanih cestah. Prenaguzvanih cestah... in se vcasih zaletis, da je bolj zabavno.

Tezko najdem besede za vsako misel, ki se mi porodi. 

Tak obcutek pac dobim, ko se z ocmi sprehajam po dezeli.