Ze v Daru sem obljubila ( 18.10.2011 ), da se bom vec javljala, predvsem pa napisala se za vse nazaj kaj sem dogajala v Mombasi in kaj je Mombasa dogajala z mano, kaj pomeni ziveti pri kenijski druzini. Potem pa, ko se imas fino cas leti, ko se imas pa super fino, ga pa vec ni.
Vsaj ta pravega ne. Pravi cas je za uzivat, ne pa za iskat net in tipkat po tipkovnici!
In, ce ne bi z mano v ruzaku potovala se slaba vest, ki ji je ime mami, se tudi zdaj ne bi vsedla za komp in vsaj s 100% cistimi mislimi in namenom zopet zacela pisat nove vrstice na blog.
Blog se bo nadaljeval / prepisoval direkt iz knjizice, ki jo skrbno cuvam in kamor mi vsaj 1x dnevno zanese pogled, pogled, ki klice po dolznosti in hkrati malo mori, ker vem, kako tecno je viset v cyber kafeju.
Ampak ni tecno, ko pomislim, da dajem tebi darilo, mami! :))) Sori, vem kako potujes in uzivas z mano ob teh zapisih. Ampak jaz sem srecna, ko se na potovanju kakovostno zamotim z dogodki, ljudmi, na placih kjer ni racunalnikov.
Tako bos pa zdaj vsakic, ko bo kaj napisano ( dokler ne bom ujela aktualnega neva, ko bo cas pisanja ujet s trenutnim zapisom ) brala bolj intenzivno in dlje casa.
Pa slike bom nalozila gor.
No, en izmed glavnih razlogov, da ne visim za kompom kot zmesana in pisem blog je tudi ta, da vsi pricakujete od mene, da se javim vsakemu posebaj ... ampak jaz sele zdaj, ko sem v Indiji razumem, da je to ful napaka, ko se vsi nekaj lovimo in mislimo kdo je komu kaj ''dolzen'' in kdo mora koga dobit na skajpu in kdo se komu ni javil in kdo ni dobil maila in kdo, in kdo, in kdo.... ni dobil tega pa onega!
Ce se vsedem za komp in zacnem pisat blog, ni casa zraven se za skajp z mihatom pa s prijatelji in s tabo mami in ocijem.
Ne morem pisat in se zraven s epogovarjat. Ne zelim bit v cyber kafeju 5 ur.
Ce bi pa, ko sem na kompu pisala samo blog, bi se vsi zraven sprasevali zakaj vam ne povem, ko sem na netu in obratno in levo in desno v zacaran krog!!! A stekate, to je ful zakompliciran :D
Al pa stekite, da je cas za blog in posebej cas za skajp, ne me pa raztrgat na male koscke.
Kje je potem se moj cas, da kaj zase pobrskam na netu, da zvem kako koristno informacijo, ki jo iscem itd., :)
Oh, ja.
No, nadaljevala bom z Mombaso, zakljuckom Mombase, s potjo z Laro in pricela z motorjem in Zvonetom. Potem pa kot zmesana udrihala po kompu z aktualno Indijo.
In pol volk ne bo sit, koza pa cela, ker bo koza na pol mrtva :D
Sai ram!
Vsaj ta pravega ne. Pravi cas je za uzivat, ne pa za iskat net in tipkat po tipkovnici!
In, ce ne bi z mano v ruzaku potovala se slaba vest, ki ji je ime mami, se tudi zdaj ne bi vsedla za komp in vsaj s 100% cistimi mislimi in namenom zopet zacela pisat nove vrstice na blog.
Blog se bo nadaljeval / prepisoval direkt iz knjizice, ki jo skrbno cuvam in kamor mi vsaj 1x dnevno zanese pogled, pogled, ki klice po dolznosti in hkrati malo mori, ker vem, kako tecno je viset v cyber kafeju.
Ampak ni tecno, ko pomislim, da dajem tebi darilo, mami! :))) Sori, vem kako potujes in uzivas z mano ob teh zapisih. Ampak jaz sem srecna, ko se na potovanju kakovostno zamotim z dogodki, ljudmi, na placih kjer ni racunalnikov.
Tako bos pa zdaj vsakic, ko bo kaj napisano ( dokler ne bom ujela aktualnega neva, ko bo cas pisanja ujet s trenutnim zapisom ) brala bolj intenzivno in dlje casa.
Pa slike bom nalozila gor.
No, en izmed glavnih razlogov, da ne visim za kompom kot zmesana in pisem blog je tudi ta, da vsi pricakujete od mene, da se javim vsakemu posebaj ... ampak jaz sele zdaj, ko sem v Indiji razumem, da je to ful napaka, ko se vsi nekaj lovimo in mislimo kdo je komu kaj ''dolzen'' in kdo mora koga dobit na skajpu in kdo se komu ni javil in kdo ni dobil maila in kdo, in kdo, in kdo.... ni dobil tega pa onega!
Ce se vsedem za komp in zacnem pisat blog, ni casa zraven se za skajp z mihatom pa s prijatelji in s tabo mami in ocijem.
Ne morem pisat in se zraven s epogovarjat. Ne zelim bit v cyber kafeju 5 ur.
Ce bi pa, ko sem na kompu pisala samo blog, bi se vsi zraven sprasevali zakaj vam ne povem, ko sem na netu in obratno in levo in desno v zacaran krog!!! A stekate, to je ful zakompliciran :D
Al pa stekite, da je cas za blog in posebej cas za skajp, ne me pa raztrgat na male koscke.
Kje je potem se moj cas, da kaj zase pobrskam na netu, da zvem kako koristno informacijo, ki jo iscem itd., :)
Oh, ja.
No, nadaljevala bom z Mombaso, zakljuckom Mombase, s potjo z Laro in pricela z motorjem in Zvonetom. Potem pa kot zmesana udrihala po kompu z aktualno Indijo.
In pol volk ne bo sit, koza pa cela, ker bo koza na pol mrtva :D
Sai ram!
Iza!
OdgovoriIzbrišiMamica vsak dan bere kar si napisala, a da bi odgovorila, nak! No, pa je ta čast doletela mene.Lepo si napisala in vesel sem, da tako zelooooo uživaš v Indiji Koromandiji. Tja zagotovo ne bom nikoli potoval, skrbno pa spremljam vse kar objaviš. Ti, ali pa katja. Darinka je prišla in prinesla tisto, kar si ji naročila. Pa sva spret pri mamici. Kdorkoli pride na obisk, mu pokaže tvoj pripis v knjigi in.... čaka komentarje potrditve ali karkoli že. Nič nisi sporočila glede Ule. Si bila tam?Hitro tečejo dnevi kaj? Pol leta bo hitro odpihnil veter časa in tudi februar bo hitro mimo, saj je najkrajši mesec v letu. Tukaj je te dni pravi polarni mraz- No, ni tako hudo kot v Srbiji in Makedoniji kjer imajo -30 ampak tudi tam okoli -10 je kar hladno če primerjaš z Indijo, kajne? Je pa zato v Turčiji zelo hladno. Najbolj v zadnjih 30 letih. Pa kaj ti to pišem!? No, tukaj je vse po starem, Miha pride naokrog večkrat, mal posedimo, kakšno rečemo,in to je to. Uživaj, uživaj, uživaj in piši beležko... Pozdravi Katjo!