Dva meseca sta šibnila mimo, dva meseca sem že doma, doma v Ljubljani.
Neverjetno hitro gre čas, hitro pa bije tudi moje srce.
Nič več se ne sprašujem kdaj, kam in s kom, sprašujem se samo še kdaj ( in včasih kam ).
V Indijo, čim prej! Sama!
Zadala sem si smiselno in totalno izvedljivo nalogo- končam diplomo in grem.
Vse to zato, da bom imela nek cilj, da bom naredila nekaj koristnega vmes, da bom lažje nabirala denar za pot in predvsem, da bo čas mineval z večjim veseljem =)
Ja... končno je dozorela tudi ona. Kooončno, juuuhu, je rekla mami.
Jaz pa ne razumem tega pompa okrog diplome... zakaj je to res taka pika na i, kaj se bo zgodilo, ko bom povedala zadnjo besedo na zagovoru... nek večji smisel, neke izpolnjene sanje ...
Je pač le finish vsega tega "neverending" faxa.
In preprosto sem ful srečna, da sem čakala vsa ta leta od končanega zadnjega izpita pa vse do prejšnjega tedna, ko sem dobila mentorja in zeleno luč po oddani dispoziciji.
Srečna, da nisem bila deležna teženju in pritiskom s strani staršev kot večina študentov, srečna, da sem čakala teh dobrih pet let odkar sem spisala zadnji izpit in čakala ... čakala ... na svoj čas, ko bom zaštekala, da hočem in ne, da moram.
V tem so mi starši najbrž nevede stali ob strani pri svobodni vzgoji in pravi, tisti edini podpori, ki zares šteje... Taki posebni podpori - podpori svobode. Juhuhu!
In imam temo, ki me zeelo zanima, med pisanjem katere ne bom niti dobro dojela, da je "obligation", ker jo bom imela bolj za hobi in to mi je d best!
Vse google preživete noči in prebrane knjige, ki so me kaj naučile, mi bodo zdaj pomagale spraviti besede v word.
Sem 'kampanjec', zato bom julij in avgust večinoma pretipkala in kdaj zehoma, kdaj s polno paro pisala vsebine duhovnega turizma =)
Jeseni pa, če bo bog dal, pohajkovala po čoških Indije. Saiii ram ram!
CREATE PEACE BY BEING PEACE
Neverjetno hitro gre čas, hitro pa bije tudi moje srce.
Nič več se ne sprašujem kdaj, kam in s kom, sprašujem se samo še kdaj ( in včasih kam ).
V Indijo, čim prej! Sama!
Zadala sem si smiselno in totalno izvedljivo nalogo- končam diplomo in grem.
Vse to zato, da bom imela nek cilj, da bom naredila nekaj koristnega vmes, da bom lažje nabirala denar za pot in predvsem, da bo čas mineval z večjim veseljem =)
Ja... končno je dozorela tudi ona. Kooončno, juuuhu, je rekla mami.
Jaz pa ne razumem tega pompa okrog diplome... zakaj je to res taka pika na i, kaj se bo zgodilo, ko bom povedala zadnjo besedo na zagovoru... nek večji smisel, neke izpolnjene sanje ...
Je pač le finish vsega tega "neverending" faxa.
In preprosto sem ful srečna, da sem čakala vsa ta leta od končanega zadnjega izpita pa vse do prejšnjega tedna, ko sem dobila mentorja in zeleno luč po oddani dispoziciji.
Srečna, da nisem bila deležna teženju in pritiskom s strani staršev kot večina študentov, srečna, da sem čakala teh dobrih pet let odkar sem spisala zadnji izpit in čakala ... čakala ... na svoj čas, ko bom zaštekala, da hočem in ne, da moram.
V tem so mi starši najbrž nevede stali ob strani pri svobodni vzgoji in pravi, tisti edini podpori, ki zares šteje... Taki posebni podpori - podpori svobode. Juhuhu!
In imam temo, ki me zeelo zanima, med pisanjem katere ne bom niti dobro dojela, da je "obligation", ker jo bom imela bolj za hobi in to mi je d best!
Vse google preživete noči in prebrane knjige, ki so me kaj naučile, mi bodo zdaj pomagale spraviti besede v word.
Sem 'kampanjec', zato bom julij in avgust večinoma pretipkala in kdaj zehoma, kdaj s polno paro pisala vsebine duhovnega turizma =)
Jeseni pa, če bo bog dal, pohajkovala po čoških Indije. Saiii ram ram!
CREATE PEACE BY BEING PEACE
