Oooomm Namah Shivaya

Hej, banda!

A ze komaj cakas, ha, mami, da kaj napisem...
Toliko dogaja, da se pocutim, kot na ringlspilu in ne morem dol :D

Noro je... naj sam povem, da spoznavam ogromno zabavnih in zanimivih ljudi, sebe,  dozivljam Indijo skozi oci domacinov, Gufranova vas je bila mega...

Toooliko sem v zamudi, tisti popisan zvezek pa ze od oktobra vlacim in ga moram, predno razpade, resno prepisat, napisat kak sem se kaj mela v Maleziji in Laosu... in potem stipkat se Indijo.

Uuh, ze vidim, to tipkanje celodnevno ( dvodnevno, haha ) ... ampak saj je zabavno... ni kot doma v sobi, pila bom caje, si nosila samose pred komp in okupirala pisarno.
Oprala sem si cunje po 1 mesecu.... Heidi mi je rekla, da mogoce nisem najbolj cist clovek, haahahaha.

Juuuj, prehitevam, prehitevam... kdo je zdaj ta Heidi :)

Ommm Namah Shivaya, Shivaya Namah Ommmm :)))

Be peace, create peace, live peace.

Zamujam, zamuujam!

Ce se je pa toooook dogajalo! Juuuuj, pa vse lepo hitrej mineva in dnevi so sibali mimo in se vedno sibajo mimo kot po tekocem traku ...
Zdaj je za mano ze skoraj ves trip, se vedno potujem, se vedno dogaja ampak se zakljucuje.
Caka me se slab teden na Tajskem in potem odletim domov.
Ce ne stejem stop pazve v Singapurju in pocitnice na jugu Tajske, ki je bla nujna pavza na poti v Laos, sta bila Malezija in Laos glavni destinaciji.
In ker imam toooliko za napisat o obeh, o krajih, ljudjeh, dogodkih, filingih, vtisih ... a spet ne pravega casa, sem strnila glavne zadeve, v Chiang Maiju, ko bom imela cas, pa sla od zacetka in napisala vse od kraja do kraja in od filinga do filinga :)

Heeelou, helou!

Malo vtisov potovanja... se vedno sem v Laosu, v parih dneh preckam sever Tajske in se spustim v Bangkok od koder letim v Venice.

Glavni cilj sta bila Malezija in Laos, ceprav sem se vmes vstavila v mickenem Singapurju in na kratkih pocitnicah na jugu Tajske, ko sem preckala mejo Malezije s Tajsko, na 26 ur guncajočem busu.

Pot sem zacela z Mihcem, skupaj sva dala cez Singapur in Malezijo, nato razsla, on je sel na Bali surfat, jaz pa proti Laosu.

Kaj naj recem o Maleziji, ko pa imam toliiiiko za povedat o Laosu, da se mi zdi kot, da jo Laos z mojimi izksunjami (malo) zasenci.

Moje dozivljanje, filingi, dogodki, ljudje s katerimi sem imela kontakt ves ta cas kjerkoli do zdaj na tem tripu so mi ponudili za moj lajf, bolj pomembne in mocne izksunje v Laosu, kar pa ne pomeni, da me Malezija ni navdusila ... ce je bil Laos 250% hud, je bila Malezija se vseeno 100%  huda

Ljudje rezervirani, se drzijo zase, lepo nasmejijo, ko jih pozdravis, namenis pogled, a VEDNO pripravljeni pomagat.
Cuti se, da je muslimanska drzava, zenske so vecinoma zavite, v vsakem kraju - manjsem ali vecjem je kitajska in indijska cetrt, tako, da velikokrat, sploh, ker sva spala v indijski cetrti, ki je bila najcenejsa, nisem imela obcutka, da sem v Maleziji, ker sem vohala samo Indijo, hehe ... indijske restavracije, indijski obrazi, indijski kiceraj itd., v kitajski cetrti, enako.
George Town na severo zahodni obali me je navdusil, posebno energijo ima, lustn kraj, z veliko vsega in tam sem se dobro pocutila.
Perhentian island, small one pa je ena sama krasota. To je bil raj na zemlji, odmik od norije, od radovednih azijskih obrazov od motorjev, avtov, od vsega.
Lepa plaza, lepo cisto in mirno morje. Spala sem pri druzini, ki je imela majhno puncko Camilio, s katero sva se skoz druzile, tamala je tok lepa in simpaticnega obnasanja, da sem se vanjo takoj zaljubila!
Mele sva svoje fore, vsakic, ko je hotela, da jo nosim na hrbtu, je rekla ''tudong'' kar je pomenilo, da sem morala pocepnit, ona pa je sama splezala na moj hrbet in se me drzala kot klop, haha.
Stara je 3 leta in je zivahna kot sam vrag!
Cela vzhodna obala je zeeeelo (se bolj) muslimanska, zelo konzervativna, nosila sem dolge hlace, siroko majico brez dekolteja s pokritimi rameni, pa so moski non stop, res non stop buljili v prsni kos.
Nasploh so tam zelo buljili - kot, da so prvic videli belega cloveka.
Veeeeeliko lastovk ima Malezija, poceni cestno hrano, malo drazje sobe kot sem vajena drugod po Aziji. ceprav sem po najboljsih moceh vedno poiskala najcenejso ( cca 2-4 eur). Njihovi crni nudlci, mi niso prevec vsec, prevec soje imajo in prevec so slani.
Cameron highlands v notranjosti drzave ima hladnejso klimo, podobno kot so na Sri Lanki kolonisti koristili Nuwara Elya, so tudi v Cameron kolonisti hodili na oddih od prevroce klime drugod po drzavi. Cudovite plantaze, lepi hribi, lepa narava. Leeepi razgledi.
All in all - lepa drzava, ampak zame ima premalo energije, ni bilo tistega klika.

Jug Tajske mi je predstavil simpatično Singapurko Mwe.
S  50 letno singapursko rejvarko za katero sem prva dva dni mislila, da ima max 35 let ... sem obticala par dni.
Skupaj sva hengale in je bila moja prva druzba odkar sem zapustila Malezijo. Bivala je v ful lepem hotelu, kjer sem se tusirala s toplo vodo, plavala v bazenu, pila fensi kave in se razvajala s cistoco  in cistimi brisacami, haha.                 
Sirijc je pokazal totalno zalost in jezo, ko mi ni smel placat nudelcev =)
Do zdaj je skoz potoval samo na fancy in se za tokratni trip na Tajsko odlocil, da gre prvič poizkusit backpackat, kar mu je fuuuul vsec in je totalno navdusen!

Tako, da mi ni bilo dolgcas niti sekunde v dnevu, ko sem se druzila s temi zanimivimi ljudmi.

Zdaj, khmmm, zdaj v Laosu pa sem ves cas potovala s staro hipijko iz Kalifornije, ( 53 ) ki ze sest let zivi na jugu Tajske kjer uci anglescino in je na ta nacin prepotovala ze skoraj cel svet!
V Krabiju ima fanta starega 31 let, ki je hors addict in ima vec zensk.  ( :o )
Vceraj je jedla happy cake in pila happy koktejl ... kar jo je tako zadelo, da je imela kasneje nesramne sanje zaradi katerih je med spanjem kar malo poskakovala (njene besede), hahahahaha.
V vsakem usesu ima drug uhan, obesek z znakom peace, nosi dve kitki in je zelo prijazna ampak prevec govori. Dolgcas ni, vseeno pa si vcasih zazelim, da bi utihnila, ker non stop ceblja.

Pred parimi dnevi sva se razle, sla je nazaj na Tajsko.

Ceprav je bila "stara" hipijka na momente naporna, sem jo ful vzljubila. Rada se ga je zadevala, pila in nasploh veliko govorila. Je ful razgledana, veliko me je naucila, pripovedovala o svetu in njej sami. In še marsičem. Tako, koncala sem popotovanje s staro hipijko, ki se ga je zadevala in pila, jaz pa bila napram njej tako dolgocasna, da bolj dolgocasna ne bi mogla bit.
       
Zdaj sem na severu Laosa, dozivela par dni nazaj svoje najbolj adrenalinsko polne in avanturisticne dneve na Plain of Jars v Phonsavanu ( ceknite na google - izksunjo Phonsavana bom opisala spodaj ).

Vse to in se veeeeec se dogaja ... stvari, dogodki, ljudje, obcutki, ki jih tezko opisem in so boljsi, ko se zgodijo
Se vedno obcodujem vse in se sprehajam po neznanih poteh, opazujem "monke",  ki zgooodaj hodijo naokoli in pred hisami dobivajo hrano, odgovarjam tuktukom zakaj nocem voznje, ki mi jo ponujajo, se smejim, svicam in uzivam v vsaki sekundi.
Pocasi grem na sever Tajske pozdravit Pai in Chang Mai, pozdravit svojo tajsko mamo, pojest mama falafel, spit funky monkey cofe shake in setat po mirnih ulicah.
Zadnja dva dni pa razvrat v Bangkoku

~~~~~~

Valda, obcudujem vse, kar mi pride pred oci, vse jemljem kot nekaj novega, drugacnega, lepega, tako, da mi ni vse eno in isto.
Oci in usesa imam skoz odprta, mogoce, kar jemljem kot eno in isto so razne jungle, sloni, opice itd., ker sem vse to videla ze tolikokrat, ampak kljub temu mi res vedno znova naredijo vse te zadeve iskrice v oceh ... tako, da ja - je drugace, seveda, kljub temu je drugace, kar pa ne pomeni, da ne uzivam v vsakem slehernem trenutku, kljub temu, da ni vec toliko presenecenj.
Lepo je.

~~~~~~

No, Laos je ljubezen na prvi pogled.

Je PRECUDOVIT, hribovit, zelen, poln dolin in hribov, zelenja, grmov, palm, iglavcev, rek, nora drzava, cist sem se zaljubila.
To sem hotela, pogresala, da bi me kaksna drzava spet poleg Indije, Burme in Indonezije totalno prevzela, da bi jo zacutila na vseh ravneh, ... da bi... imela popolno mesanico vsega in Laos jo zame ima!

Ne samo, da ima mesanico vsega - ze to je vau, da jo ima - se popolna se mi zdi. Popolna mesanica.
Pa prijazne ljudi ima, vse v Laosu je bolj vasko, skor ves Laos je ena vas, kamorkoli prides.
Vecji kraji in glavno mesto - vse to je mirno, umirjeno, spokojno, prava tisina, se v vecjih krajih in v glavnem mestu je taksna tisina, kot, da vse spi. Ampak hkrati ni dolgocasno.
Brez guzve na cesti kot je navada za glavna mesta.
Veliko templjev, veliko menihov, ena ful zanimiva mesanica cudovitega je tale Laos. Ko zapustis kaksne malo vecje kraje je povsod samo vas, brez infrastrukture, so samo se bambusove hiske na kolih in kolibe povsod.
Teh dolin, hribov, gora kar ni konec, a vi to veste? To ni samo za lepsi stavek, narava se tu res  ne konca!!!
2 dni nazaj smo se vozili 8 ur po cesti in vseh 8 ur sem gledala cez okno, pa se se kar nisem nagledala.
Hrib za hribom, dolina za dolino, dolina pred dolino... nooooro! Je ravno cas po dezevni dobi in tudi zato je vse tako pestro, zeleno in junglasto. Pa ljudje so res srcki.
Prijazni, topli, nasmejani...

Spodaj na kratko opišem Plain of Jars (najbolje, da si preberete na Wikipediji).

Ogromni jarsi, ogromnega stevila, lezeci po dolinah in hribovjih Phonsavana, ki so skrivnostnega izvora in ne vejo njega nastanka in pomena. Pred Laocani  je tu zivela civilizacija katera naj bi jih ustvarila (?).
USA je med Vietnamsko vojno zbombardiral Laos in med drugim je tudi na Jarse padlo ogrrrromno bomb in min.
Laos je najbolj zbombardirana drzava na svetu in bojda je sem padlo vec bomb kot med drugo svetovno vojno!
Skratka, sli smo si ogledat Jarse, jame ... s hipijko sva se prikljucile skupini v zadnjem momentu in nisva vedle, kaj naju caka!
Ne, ne bomo se vozili je rekel ''vodic'', ljudje katerim sta se pridruzile hocejo hodit med site 1, site 2 in site 3. Ponavadi vsi vzamejo mini van in se zapeljejo med site 1, site 2 in site 3, vi boste sli pa pes!
Aha, OK! Pa smo sli...
Hodili smo od 10 zjutraj do 15 popoldne ... po hribih, planotah, travnikih in se TESNO drzali oznacene markirane poti, ki je oznacevala, da je  pot spucana min in bomb. Ampak ne pomikajte se levo in desno, prosim, je rekel model, ki nas je vodil.
Levo in desno je bila visoka trava, markirana pot pa valda potlacena...
Kaj se je zgodilo?
Model se je vmes izgubil! IZGUBIL, no!
Vec kot eno uro smo hodili po neoznacih poteh, visoki travi, neobdelanih poljih, jaz sem PADLA v vodo in blato globoko en meter! (!) in izgubila oba cevlja (!!) ker jih je blato ''pojedlo'' ... sem tipala za njimi in jih iskala z roko v meter globokem blatu, vmes me je pa stiskalo od strahu in sem se skoraj posrala!

No can do, not smart, miss!
Ja, ok, ja! ...Sam tudi ni smart, da ti ne ves kje smo, model!

Cas kosila ( riz z jajcem, ki so nam ga zapakirali v plasticno vrecko predno smo sli na pot ) je bil tudi avanturisticen in napet.
Vstavili smo se sredi zgocega sonca na travniku sredi nicesar. Kam naj grem lulat, kle pred vsemi ne morem - kje je varno?

Ne vem, miss, tudi tu, kjer jemo ni oznacena pot in ni varno, kar polulaj se.
Kako ne ves, kje smo, kako to mislis?
Ja, miss, ne vodim te ture velikokrat, ponavadi gremo z avtom.

Kok krav pa zbomba?
Ne vem, ne stejemo.

Skratka... najbolj napeti in avanturistcni dnevi na tripu, ce ne kar v zivljenju, haha.

Ja, model nas je pac peljal na rambo experience, haha. Torej, jedli, scali in hodili  smo dobro uro po goscavi, vodi in blatu in povrsinah, ki niso bile varne.

Zakaj pa ne, a ne? Ce sem ze pasla nosoroge v Ugandi na 3 metre, kjer bi morala, ce bi nosorog zacel  tect proti meni, splezat na nablizje drevo, (lol) se sprehajala na Rinci (Indonezija) med varani z rangerjem, ki je imel za zascito leseno palco, si skoraj delila kopalnico s hipotom v Keniji, sotorila na prostem med Ugandsko naravo med družino slonov, se lahko, da bo mera polna, sprehodim se med minami.

Joj, se bi pisala, pripovedovala, ampaaak grem pit ice cofe in se potit na sonce.

Lepo se imejte!

*

Bolj rastem v Laosu kot kje drugje. Bolj polne, bogate izkusnje mi daje kot katerakoli druga jugovzhodna azijska drzava.

Indija seveda ne spada med jugo vzhodne azijske drzave :D

Herou, Šingapurrr

Prvi vtisi?

Lepo, cedno, urejeno, disece, pociscene ulice, fensi trgovine.
Majhno.

Nato paa ... kitajska cetrt ... in postane kitajsko, vse naokrog pa sami Kitajci.
Nato indijska cetrt in postane indijsko! Indijsko na kvadrat, indijsko na kubik ... ja valda, ce spis pri njih, v Little India :)

Res, ce ne bi vedela, da sem v Singapurju bi to bila z lahkoto Indija! Z laaaaaaaaaahkoooootoooo.
Saaaamo ljubo indijsko vzdusje, cigu migu muzika, kic firic, vse binglja in sami njihovi obrazi.
Edino, kar ni bilo indijsko je bil promet - ta v indijski cetrti se vedno deluje urejeno in mirno.
Hupajo mi, da naj se odmaknem - ampak to tako - tecno - kot ces, pa daj, kje hodis!
Hahahahahaha.

Singapurkam zeeelo disijo lasje, zraven vsake s katero sem sedela na metroju ali v trgovini stala v vrsti sem vohala disece laske!
Pa prijazni so in nic vsiljivi. Zelo pomagajo, ko jih rabis in prosis za pomoc.
Izvrstno govorijo anglesko, anglesicna in kitajscina sta njihova uradna jezika.
Saj res! V China Town sem jedla noro dobro Tom Yam juho, hrana je v China Town bolj poceni kot v Little India.

Je pa mesto drago.
Najcenejsa soba, pa se to dormitorij (12 postelj) je stala 14 eur, zajtrk vkljucen (toast, margarina, marmelada, arasidovo maslo, kosmici, caj in kava). Pa sem dve do tri ure naokrog laufala, pa enostavno nic cenejsega!
En velik plus je pitna voda.
Metro je noro urejen in drag - ena voznja stane nekje 2 ali 3 singapurskih dolarjev.
Tudi voda je tam nekje, med 2 in 3.
Pa smeeesen domac sladoled delajo na cesti v coskih (malo coskov je sicer na ulicah).
 Old school sladoled (npr. nasa Planica) odrezejo za velikost enega kosa torte in ga zavijejo v roza toast :D
No, v enih coskih ga krasi roza toast, v drugih pa oblat torte, ohhohoho. Dobro se znajdejo!

Malo sem pazila, da nisem spukala po tleh, ene parkrat me je kar prijelo, pa sem slino raje pogoltnila - haha.
Parkrat me je tudi prijelo, da bi kupila kak cigumi. Pa ga nisem, ker jih ne prodajajo.
Prijelo me je tudi, da bi se vozila po mestu s kolesom, pa se nisem, ker je kazen, ce z njim preckas kaksen most, ki povezuje dve cesti, 1000 singapurskih dolarjev.
Vmes me je tudi prijelo, da bi Mihca objela in ga kusnla, pa sem za vsak slucaj raje 10 metrov od njega hodila, ahahaha.
Kaj me je se prijelo...?

Da bi sla na wi fi, pa nisem, ker je to za Singapurce hekanje.
Ko sem lulala sem pazila, da je vsa voda splaknila skoljko, drugace bi spet lahko bila kaznovana.
Da bi na metroju do konca prezvecila cokolado in spila sok, ki mi je ostal, pa nisem, da me ne bi kaj doletelo.
Pa tako naprej in nazaj, no ... same kazni :) vsaj v teoriji! Nok, nok, nok.

Slikice pripopam zjutraj, papa

Juhej, Azija

Evo naju, pristala v Singapurju :)))

Letela najprej osem ur, cakala na letaliscu sedem, nato se enkrat letela osem.
Zmaaatrana sva po treh urah iskanja poceni sobe, zaspala :)
In predno zastartava zares, se bova za kaksen dan ali dva oddahnila v Singapurju!

Prijetno se mi zdi in fuuul sem vesela, da sem spet na tej celini :)
Z Mihcem imava najprej tri tedne skupnega potovanja, Malezija, Borneo - nato se lociva, on gre surfat na Bali, sama pa se ne vem - grem pa nekam kamor me bo vleklo srce :)

Little darling, I feel that ice is slowly melting

Sun, sun, sun, here it comes ......   don't worry baby

Šibajo dnevi, datumi se prestavljajo, hitijo, bežijo, laufajo, norijo, samo koraka ne upočasnijo.

Pa toook sem bila pametna, mislila sem, da bo poletje trajalo, trajalo pa trajalo ...
Selitev se je  upočasnila, zgodnje jesensko potovanje z njo prekinilo ... moja motivacija za njeno pisanje pa malo padla.
=)

Aaampak, nee! Mi obracamo, bog pa obrne in vseeno sem tu, na malo poznejsem jesenskem potovanju.

Ležim na postelji, poslušam Here comes the sun od Beatlov in Don't worry baby od Boysov ... pijem caj in si tipkam smisle in nesmisle z bangalorskim kolegom Arunom in mumbajskim prijateljem Gufranom ... haha, joj sweet Gufran. A true heart friend!
Z enim debatirava zakaj še vedno nimam otroka in zakaj sem vcasih  zalostna, drug pa me ima za love doctorja, saj me stalno sprasuje za ljubezenske nasvete,  zaupa mi stvari in debelo gleda, ko mu povem, da bejba iz Švice, samo zato, ker mu je rekla ''Gufran i like you'' še ni njegova punca, kot si razlaga stvar. Pa tudi klice me dr. love friend Iza, ahahahaha.

Tri dni jo 'pozna', nikoli se nista videla in, ko mu ona to napiše, se Gufram zapali ... joka čez fb chat kako naj izve v kaksnem razmerju sta, da on tega ne razume in, da taksne stvari se govori le, ce nekoga ljubis. 
Pocasi grem spat, se prej pa napisem par stavkov kje sem, kaj dogaja in kako se mam.








So momenti, trenutki in dnevi, ko sam ležala bi

Voyage :-)

Voyage Voyage !

Ni jesen v Indiji ( khhhmm, še!), diploma ni spisana (je pa ful napisana) ... je pa dan D, in greeem!
Grem se luštno met, grem žice na kandelaberjih štet, grem ptičke poslušat pet, grem na klopce sedet, grem v čoške čepet =) grem v Azijo viset!

Juuuuj, mami, oči in prjatli vsi, kok men to pomeni, veste vsi :D

Papa

On top of the old volcanos,
Slip of the wings
Under the carpets of the wind,
Voyage, Voyage
Eternally.
Clouds in marshes,
Of wind of Spain in rain of equator,
Voyage, Voyage
Fly in the heights
On top of the capitals,
Fatal ideas,
Look at the ocean…
Voyage, Voyage
Further that the night and the day,

In the space of the love.

Srce mi hitro bije

Dva meseca sta šibnila mimo, dva meseca sem že doma, doma v Ljubljani.
Neverjetno hitro gre čas, hitro pa bije tudi moje srce.
Nič več se ne sprašujem  kdaj, kam in s kom, sprašujem se samo še kdaj ( in včasih kam ).
V Indijo, čim prej! Sama!

Zadala sem si smiselno in totalno izvedljivo nalogo- končam diplomo in grem.
Vse to zato, da bom imela nek cilj, da bom naredila nekaj koristnega vmes, da bom lažje nabirala denar za pot in predvsem, da bo čas mineval z večjim veseljem =)

Ja... končno je dozorela tudi ona. Kooončno, juuuhu, je rekla mami.
Jaz pa ne razumem tega pompa okrog diplome... zakaj je to res taka pika na i, kaj se bo zgodilo, ko bom povedala zadnjo besedo na zagovoru... nek večji smisel, neke izpolnjene sanje ...
Je pač le finish vsega tega "neverending" faxa.

In preprosto sem ful srečna, da sem čakala vsa ta leta od končanega zadnjega izpita pa vse do prejšnjega tedna, ko sem dobila mentorja in zeleno luč po oddani dispoziciji.
Srečna, da nisem bila deležna teženju in pritiskom s strani staršev kot večina študentov, srečna, da sem čakala teh dobrih pet let odkar sem spisala zadnji izpit in čakala ... čakala ... na svoj čas, ko bom zaštekala, da hočem in ne, da moram.
V tem so mi starši najbrž nevede stali ob strani pri svobodni vzgoji in pravi, tisti edini podpori, ki zares šteje... Taki posebni podpori - podpori svobode. Juhuhu!
In imam temo, ki me zeelo zanima, med pisanjem katere ne bom niti dobro dojela, da je "obligation", ker jo bom imela bolj za hobi in to mi je d best!
Vse google preživete noči in prebrane knjige, ki so me kaj naučile, mi bodo zdaj pomagale spraviti besede v word.
Sem 'kampanjec', zato bom julij in avgust večinoma pretipkala in kdaj zehoma, kdaj s polno paro pisala vsebine duhovnega turizma =)

Jeseni pa, če bo bog dal, pohajkovala po čoških Indije. Saiii ram ram!


CREATE PEACE BY BEING PEACE